Redakcija: 09:13, 20. maj 2009 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.428 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika »194.249.77.8« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Romanm« ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:49, 6. julij 2009 uredi razveljavi Jman~slwiki (pogovor \| prispevki) 64 urejanj →‎Lastnosti: - slogovni popravki, malo "razgradnje", nekaj dodanih in posodobljenih podatkov. Novejše urejanje →
Vrstica 11: [[Slika:Intel D4040 2293B top.jpg\|thumb\|right\|Microprocesor Intel D4040 ]] Tri glavne lastnosti procesorja so:</br> Dve glavni lastnosti procesorja sta [[frekvenca]] (št. operacij na sekundo) in število [[bit]]ov, ki jih obdela v eni operaciji. Število bitov procesorja v osebnem računalniku je 32 ali 64, frekvenca (delovni takt) procesorjev pa nekaj [[Hertz\|GHz]]. Število elementov ([[tranzistor]]jev) v procesorju je lahko več sto [[milijon]]ov. V novejšem času pa so začeli vgrajevati več jeder v en procesor. ''[[Frekvenca\| Frekvenca ali delovni takt]]'' - število ciklov procesorja na sekundo. Giblje se od nekaj deset[Hertz\|KHz] pri procesorjih za posebne namene do nekaj [[Hertz\|GHz]] v procesorjih v osebnih računalnikih. Število operacij v enem ciklu je lahko tudi večje ali manjše, odvisno od zapletenosti operacije.</br> ''Širina podatkovnega vodila'', merjena v [[bit\|bitih]], ki jih procesor obdela v eni operaciji je navadno 64 bitov, počasi se premika proti 128. Starejše generacije so imele vodilo širine 32 ali 16 bitov</br> ''Širina naslovnega vodila'', merjena v bitih, da največji možen naslovni prostor procesorja, navadno merjen v megabajtih ali gigabajtih. Seveda pa je najvišji razpoložljivi fizični naslov odvisen od količine fizičnega pomnilnika, ki je procesorju na razpolago. Trenutno je naslovno vodilo običajno enako široko kot podatkovno, v preteklosti, pa ni bilo vedno tako.</br> Naslovno vodilo je možno še dodatno razširiti z zunanjo logiko za pomnilnik, vendar navadno ne več kot za (izvirna_širina-1+n), pri čemer je ''n'' običajno širina podatkovnega vodila v bitih.</br> Število elementov ([[tranzistor]]jev) v procesorju je lahko več sto [[milijon\|milijonov]].</br> Večjedrne procesorje so razvili v ta namen, da lahko človek opravlja z njim več opravil (aplikacij) naenkrat brez problemov (zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...). Obstajajo že 16-jedrni procesorji, vendar so še redki (laboratoriji). Trenutno (leto 2007) so najbolj prodajani dvojedrni procesorji.▼ ==Večjedrna arhitektura== ▲~~Večjedrne~~''V ~~procesorje~~novejšem času pa so ~~razvili~~začeli vgrajevati več jeder v taen ~~namen~~procesor.'' Večjedrne procesorje so razvili, da lahko človek opravlja z njim več opravil (~~aplikacij~~niti) naenkrat brez ~~problemov~~težav (zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...). Obstajajo že 16-jedrni procesorji, vendar so še redki (laboratoriji). Trenutno (leto ~~2007~~2009) so najbolj prodajani dvojedrni procesorji.</br> [[Slika:zgradba_cpe.png]] Glede na ''strojno implementacijo'', procesorje v grobem delimo na dve kategoriji: ''[[RISC]]'' (Reduced Instruction Set Computer) in ''[[CISC]]~~. Procesorji tipa RISC~~'' (~~Reduced~~Complex Instruction Set Computer). </br> Procesorji tipa RISC imajo veliko število preprostih ukazov, ki se izvršujejo približno v istem času. Najbolj znani RISC procesorji so Alpha, ARM, MIPS, PIC in SPARC. Procesorji tipa CISC ~~(Complex Instruction Set Computer) pa~~ imajo nabor ~~kompleksnejših~~zapletenih ukazov, ki naredijo več operacij ~~hkrati~~v enem ciklu (primer so sploh posebni ukazi MMX, 3D NOW!). Znana proizvajalca CISC procesorjev sta AMD in Intel.</br> == Glej tudi ==

Centralni procesor: Razlika med redakcijama