Rjavoprsi jež: Razlika med redakcijama

'''Rjavoprsi jež''', tudi '''zahodnoevropski jež''', z [[znanstveno ime|znanstvenim imenom]] '''''Erinaceus europaeus''''' lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.

 

Ta vrsta je razširjena po vsej zahodni [[Evropa|Evropi]], vključno z [[britansko otočje|britanskim otočjem]]. Področje prekrivanja z [[beloprsi jež|beloprsim ježem]] poteka od Baltika do Jadranskega morja in je široko okoli 200 km na Češkem in Slovaškem. V 20. stoletju se je ta vrsta razširila na sever [[Skandinavija|Skandinavije]]. Poseljuje tudi severno [[Rusija|Rusijo]] in zahodno [[Sibirija|Sibirijo]]. Vnesli so jo tudi na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]. Rjavoprsi jež je v [[Slovenija|Sloveniji]] redek, saj tukaj doseže skrajno vzhodno mejo svoje razširjenosti.

 

Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na [[travnik]]ih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. V [[Alpe|Alpah]] ga lahko najdemo do 2000 m nadmorske višine kjer še rastejo [[bor]]ovci.

 

Njegovo zobovje ima zgradbo, značilno za vsejede. Njegova poglavitna hrana so [[žuželke]] in [[deževnik]]i, [[polž]]i in mlade [[miš]]ke, ptičja jajca in negodni mladiči, [[gobe]], koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem. V eni noči zaužije približno 70 g hrane.

 

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije ([[zimsko spanje]]). Med spanjem se mu [[telesna temperatura]] spusti na 4ºC (normalna temperatura je 34ºC), [[srce]] pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

 

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

 

[[Parjenje]] se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je [[brejost|breje]] 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 2 do 7 mladičev. Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

 

</gallery>

 

*Ilustrirana enciklopedija živali - Sesalci, Ivan T.Sanderon, 1972

*Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991

 

{{Zbirka|Erinaceus europaeus}}

 

[[bat-smg:Ežīs]]

[[bg:Западноевропейски таралеж]]

[[ca:Eriçó comú]]

[[co:Ricciu]]