Redakcija: 20:04, 4. julij 2009 uredi AndrejS.K (pogovor \| prispevki) 2.433 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:05, 4. julij 2009 uredi razveljavi AndrejS.K (pogovor \| prispevki) 2.433 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 3: Mino so prvič začeli uporabljati Nemci med [[Druga svetovna vojna\|drugo svetovno vojno]]. Na želeno mesto so jo odvrgli iz ladij, [[Podmornica\|podmornic]] in letal. Ko je mina padla na morsko ali rečno dno se je aktiviral tako, da se je sprožilni mehanizem prilagodil zemeljskemu magnetnemu polju. Ko je mimo mine, na razdalji nekaj deset metrov, priplula ladja z železnim trupom je železo, ki je feromagnetni material povzročilo popačenje magnetnega polja v okolici mine. To popačenje je zaznal sprožilni mehanizem ter sprožil eksplozivno polnitev mine. Eksplozija okoli 80 kg [[TNT]], [[minol]]a, ali [[amatol]]a je resno poškodovala vsako ladje, ki je zaplula mimo mine v najslabšem primeru pa jo tudi potopila. Mina je bila med drugo svetovno vojna ena izmed bolj skrivnostnih in naprednih nemških orožij, vendar pa so se zavezniki že leta [[1939]] hitro dokopali do prvih primerkov te mine na podlagi katerih so začeli izvajati protiukrepe, ki so drastično zmanjšali ~~učinkovitost~~njeno ~~mine~~učinkovitost. Obstajala sta dva načina, kako se izogniti mini. Prvi način je bil tak kot pri vseh minah, mino je potrebno uničiti še preden ta najde svojo tarčo. To so dosegli tako, da so za lesenimi ladjami vlekli kable skozi katere so spuščali visok pulze [[Električni tok\|električnega toka]], ki je simuliral magnetno polje ladje. Ko je mina zaznalo spremembo polje se je aktivirala ne da bi poškodovala ladje. Drug način je bil ta da se je ladjo naredilo za mino enostavno nevidno. Okoli ladijskega trupa so navili kable skozi katere so spuščali močne tokovne impulze, ki so za trenutek razmagnetili ladjo oz. zmanjšali njeno magnetno polje in jo tako za mino naredili nevidno. ==Zunanje povezave==

Magnetna mina: Razlika med redakcijama