Vidni spekter: Razlika med redakcijama

'''Vidni spekter''' (ali '''optični spekter''') je del [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnega spektra]], ki ga vidi [[človeško oko]]. Elektromagnetno sevanje v tem razponu [[valovna dolžina|valovnih dolžin]] se imenuje '''vidna svetloba''' ali pa preprosto '''svetloba'''. V [[zrak]]u se tipično človeško oko odziva na valovne dolžine približno 380 do 750 [[nanometer|nm]]<ref>{{navedi knjigo |title=Biology: Concepts and Applications |author=Cecie Starr |publisher=Thomson Brooks/Cole |year=2005 |isbn=053446226X |url=http://books.google.com/books?id=RtSpGV_Pl_0C&pg=PA94&dq=380+750+visible+wavelengths&as_brr=3&ei=g7x0R5erIISOsgOtsLGeBw&ie=ISO-8859-1&sig=wJ7g0EcU-QUF29vfvl36YNg-FtU }}</ref>. Ustrezne valovne dolžine se v [[voda|vodi]] in drugih [[snov]]eh zmanjšajo s faktorjem lomnega količnika. V smislu [[frekvenca|frekvence]], vidni spekter ustreza pasu v območju 400-790 [[terahertz|terahertzev]]ev. Svetlobi vajeno oko je, v splošnem, najbolj občutljivo pri približno 555 nm (540 THz), kar ustreza [[zelena|zelenemu]] delu vidnega spektra. Spekter pa ne vsebuje vseh [[barva|barv]] katere lahko [[človeški možgani]] in oko razlikujejo. Na primer nenasiče barve, kot je [[rožnata]], in [[vijolična|vijolične]] barve, kot je [[škrlatna]], niso prisotne, saj so možne le s kombinacijo več valovnih dolžin.