AVNOJ: Razlika med redakcijama

== Prvo zasedanje ==

Po osvoboditvi [[Bihać]]a, nastanku obsežnega osvobojenega ozemlja ([[1 E10 m²|50.000 km²]]) in velikih uspehih narodnoosvobodilnega gibanja v vsej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (Narodnoosvobodilna vojska (NOV), je tedaj štela 150.000 borcev), je [[centralni komite Komunistične partije Jugoslavije]] sklenil, da pospeši ustanovitev organa, ki bi pred svetom predstavljal borbo narodov [[Jugoslavija|Jugoslavije]] proti [[okupator]]jem. V noči [[26. november|26. novembra]] [[1942]] se je na skupščini v Bihaću zbralo 54 predstavnikov vseh pokrajin, razen [[Slovenija|Slovenije]] in [[Makedonija|Makedonije]] (ofenziva), ter ustanovili AVNOJ. Na tem zasedanju so sprejeli [[resolucija|resolucijo]], v kateri so prikazali resnične razmere v Jugoslaviji in lažno vlogo jugoslovanske kraljeve [[vlada|vlade]] v [[London]]u (ta je pred svetom predstavljala akcije partizanske vojske kot akcije svoje, četniške vojske).

AVNOJ je postal najvišji organ oblasti v Jugoslaviji, njegov izvršni odbor je imel vse značilnosti vlade. Prevzel je skrb za delo narodnoosvobodilnih odborov (NOO) in graditev ljudske oblasti, kar je prej opravljal vrhovni štab [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] (Partizanski odredi Jugoslavije). AVNOJ je prevzel politične, vrhovni štab pa vojaške zadolžitve.

Predsednik AVNOJ je bil dr. [[Ivan Ribar]], člani izvršnega odbora pa [[Nurija Pozderac]], dr. Ivan Ribar, [[Pavle Savić]], [[Mladen Iveković]], [[Veselin Masleša]], [[Vlada Zečević]], [[Ivan Milutinović]], [[Sima Milošević]] in [[Mile Peruničić]].

 

7. - [[10. avgust]] [[1945]], AVNOJ se preoblikuje v začasno zvezno skupščino.

 

[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]]