Danilo Lokar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
infopole + tekst |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
'''Danilo Lokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[9. maj]] [[1892]], [[Ajdovščina]], † [[21. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]].▼
| name = Danilo Lokar
| image =
| caption =
| birth_date = 9. maj 1892
| birth_place = Ajdovščina
| death_date = 21. junij 1989
| death_place = Ljubljana
| other_names =
| known_for = pisatelj
| occupation = zdravnik
}}
▲'''Danilo Lokar''', [[Slovenci|slovenski]], [[zdravnik]] in [[pisatelj]], * [[9. maj]] [[1892]], [[Ajdovščina]], † [[21. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]].
== Življenjepis ==
Lokar je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskoval v [[Gorica|Gorici]], leta [[1917]] pa je na [[Dunaj]]u končal študij [[medicina|medicine]]. Kot [[zdravnik]] je služboval v več krajih, od [[1925]] v Ajdovščini. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bil pregnan v italijansko Medejo, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil [[partizani|partizanom]] na [[Primorska|Primorskem]]. Leta [[1951]] se je kot zdravnik upokjil in se povsem posvetil pisateljevanju. Za zbirko [[novela (književnost)|novel]] ''Sodni dan na vasi'' je leta [[1959]] prijel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].
== Literarno delo ==
Danilo Lokar, po poklicu zdravnik, in po starosti sodobnik pisatelja [[France Bevk|F. Bevka]], po svojem kasnem vstopu v slovensko literaturo pa sodobnik mlajšega pisateljskega rodu, kajti svojo prvo knjigo, avtobiografsko psihološko študijo ''Podoba dečka'' je objavil šele leta [[1956]], čeprav je svojo prvo novelo ''Ples'' objavil že [[1933]] v [[revija|reviji]] ''Sodobnost'' in še dve naslednji ''Zimska noč'' in ''Obleka'' v naslednjih dveh letih. Prvi knjigi so sledile: ''Sodni dan na vasi'' ([[1958]]), ''Hudomušni Eros'' ([[1960]]), ''Zakopani kip'' ([[1961]]), ''Dva obraza dneva'' ([[1962]]), ''Z glavo skozi zid'' ([[1963]]), ''Srnjaček'' ([[1964]]), ''Dva umetnika'' ([[1965]]), ''Bela cesta'' ([[1968]]), ''Silvan'' ([[1970]]), ''Božična gos'' ([[1971]]), ''Zagata ni zagata'' ([[1975]]), ''Zehajoči angel'' ([[1976]]), ''Timove zgodbe'' ([[1977]]), ''Cankarju ob rob'' ([[1978]]), ''Dom in jezik'' ([[1979]]), ''Burja pred tišino'' ([[1982]]) in ''Samogovorniki'' ([[1984]]) ter memoarsko knjigo ''Leto osemnajsto'' (1960).
Lokarjeva proza je v bistvu artistična, umetniška poživitev [[ekspresionizem|ekspresionističnega]] literarnega izraza, ki skuša pogostokrat z elementi [[Sigmund Freud|Freudove]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] in podzavestnih asociacij prikazati groljivost, strahatnost in grotesknost človekovega bivanja. Najpogostejši tematski del Lokarjeve novelistike so updobitve ljudi iz [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] in okoliških hribovitih predelov s povdarjeno vlogo vznemirljive [[Kras|kraške pokrajine]]. V besedilih s tematiko umetniškega življenja, največkrat v zvezi s [[slikarstvo|slikarstvom]], se povezujeta [[epika|epski]] in [[esej|esejistični]] pripovedni način. Novelistiki so se kasneje pridružili [[dramatika|dramski]] fragmenti (''Zehajoči angel'' in ''Timove zgodbe'').
*'''''Sodni dan na vasi'''''
V ''Sodnem dnevu na vasi'' je zbral novele, ki nam razodevajo Lokarjev pogled na dogajanje med obema vojnana na primorskem pod Čavnom, Črnim vrhom, Nanosom in na Krsu, a tudi na področju Gorice in [[Trst]]a v obdobju [[fašizem|fašizma]] in bojev za svobodo. Ko slika zločinske izvrševalce vojaških povelj, izmikajoče se obtoževalce zlaganih junaštev in upirajoče se vojake, pravično odmerja svetlobo in senco.
*'''''Hudomušni Eros'''''
Problem ljubezenske igre prevladuje v knjigi ''Hudomušni Eros'' z zgodbami iz ljubezenskega in zakonskega življenja, ki osvetljujejo ljudi in dogodke v primorski pokrajini od [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih časov]] do 2. svetovne vojne.
*'''''Leto osemnajst'''''
Memoarsko delo ''Leto osemnajst'' vsebuje tri samostojne pripovedne enote: ''V gnezdu'', ''Na razpotju'' in ''Leto osemnajsto'', ki podajajo pisateljeve spomine na lastno rast v gimnazijskih (Gorica) in visokošolskih letih (Dunaj) in v zvezi z dogodki pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], med vojno in ob njenem koncu. Preteklost vstaja v pisatelju v »polpozabljenih podobah«; bolj kakor zunajnje dogajanje osvetljuje duševno življenje, ki se mu razkriva kot »blaženost bivanja«.
*'''''Zakopani kip'''''
Problem umetništva obravnava v zbirki ''Zakopani kip'', ki skuša dojeti podobo pesnika [[Simon Gregorčič|Gregorčiča]] ob izgubi prijtelja [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]].
*'''''Dva obraza dneva'''''
V zbirki dva obraza dneva je povezal devet novel; v njih svojo misel podčrtuje s pripovedovanjem zgodbe in nravstveno priostrenim poročanjem o dogajanju.
*'''''Z glavo skozi zid'''''
Zbirka ''Z glavo skozo zid'' vsebuje zgodnje in poznejše pisateljeve tekste; noveli ''Z glavo skozi zid'' in ''Krvava potegavščina'' in drama v treh dejanjih ''Razvratnik'' so bile napisane okoli 1935, novela v obliki dnevnika ''Urečeni vrt'' 1932, novele ''Legenda, Bolnik in junak'' ter ''Boj Pod gorami'' pa leta 1948.Ti prozni teksti in drama dokazujejo pisateljevo nagnenje do oblikovanja sodobne snovi s psihološkim poglabljanjem v dogajanje in s smislom za odtenke.
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
* Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
== Glej tudi ==
Vrstica 6 ⟶ 42:
{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{literat-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1892|Lokar, Danilo]]
[[Kategorija:Umrli leta 1989|Lokar, Danilo]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci|Lokar, Danilo]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki|Lokar, danilo]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Lokar, Danilo]]
[[Kategorija:Slovenski partizani|Lokar, Danilo]]
[[en:Danilo Lokar]]
| |||