Arabska abeceda: razlika med redakcijama

dodanih 1.927 zlogov ,  pred 16 leti
m
dodal sončne in lunine črke
m (robot Adding: nb, gl, ast, fa, he Modifying: hu)
m (dodal sončne in lunine črke)
| laː
|}
 
 
 
Zanimivost arabščine ni le v njeni pisavi, marveč tudi v slišni podobi. Da bi ritem govorjenega jezika lepo tekel, obstajajo določene posebnosti pri izgovorjavi. Vsled tega dejstva delimo črke arabske abecede v dve skupini po [[14 (število)|14]] znakov, in sicer na:
* [[sonce|sončne]]
* in [[luna|lunine]].
 
V skupino sončnih črk spadajo tiste, ki se ob določenih pogojih podvajajo in se ob tem spremeni izgovorjava. Do tega pojava pride, kadar je beseda določena z določnim členom ''al-'' (ta ima podobno vlogo kot [[angleščina|angleški]] ''the'', označuje pa tudi prilastke). Lunine črke pa se ob tej vezavi ne podvajajo. Kot ilustrativna primera so slovničarji izbrali besedi za sonce (ar. ''šems'', ﺲﻤﺷ) in luno (ar. ''qamr'', ﺮﻤﻗ). Kot ponazarjata primera, se sončne črke '''pri izgovorjavi''' podvajajo, ''lam'' člena pa se ne izgovori. Pri luninih črkah tega pojava ni in se normalno izgovori tako ''lam'' člena kot naslednja črka.
 
 
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"
|+ Besedi sta nedoločeni
|-
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Pisava'''
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Izgovorjava'''
|-
| ﺲﻤﺷ ''š-m-s''
| ''šems''
 
|-
| ﺮﻤﻗ ''q-m-r''
| ''qamr''
|}
 
 
 
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"
|+ Besedi sta določeni
|-
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Pisava'''
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Izgovorjava'''
 
|-
| ﺲﻤﺷﻟﺍ ''a-l-š-m-s''
| ''aš-šems''
 
 
|-
| ﺮﻤﻘﻟﺍ ''a-l-q-m-r''
| ''al-qamr''
|}
 
 
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Lunine črke'''
 
|-
|ﺍ alif
|ﺏ ba
|ﺝ džim
|ﺡ ha
|ﺥ kha
|ﻉ ajn
|ﻍ ghajn
|ﻑ fa
|ﻕ qaf'
|ﻙ kaf
|ﻡ mim
|ﻩ ha
|ﻭ waw
|ﻱ ja
|}
 
 
 
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0"
|! bgcolor="a0e0a0" | '''Sončne črke'''
 
|-
|ﺕ ta
|ﺙ tha
|ﺩ dal
|ﺫ dhal
|ﺭ ra
|ﺯ zaj
|ﺱ sin
|ﺵ šin
|ﺹ sad
|ﺽ dad
|ﻁ ta
|ﻅ za
|ﻝ lam
|ﻥ nun
|}
 
 
 
==Samoglasniki==
 
===Sukūn===
Arabski [[zlog]] je lahko odprt (konča se s samoglasnikom) ali zaprt (konča se s soglasnikom). Kadar je zaprt, lahko nakažemo, da soglasniku, ki ga zapira, ne sledi samoglasnik, s tem, da ga označimo s ''sukunom'' (ponavadi ima obliko »°«), s čimer se (še posebno, kadar besedilo ni vokalizirano) izognemo dvoumnostim. Beseda ''kalbqalb'' (ki pomeni [[srce]]) se npr. zapiše s soglasniki''klbqlb'', bi se tako lahko prebrala tudi kot ''kalabaqalaba'', vendar je s ''sukunom'' nad ''l'' in ''b'' lahko samo ''kalbqalb''. Z arabsko pisavo se to zapiše قلْبْ.
 
''Sukun'' srečamo tudi v vokaliziranih besedilih, zlasti zato, ker praviloma (izjema je Koran) nihče ne piše samoglasniških diakritičnih znamenj nad vsemi soglasniki.
89

urejanj