Kranjska bunika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: pl:Lulecznica kraińska |
dp, malo razširjeno |
||
Vrstica 12:
| species = '''''S. carniolica'''''
| binomial = ''Scopolia carniolica''
| binomial_authority = [[
}}
'''Kranjska bunika''' ([[znanstveno ime]] '''''Scopolia carniolica''''') je [[strup]]ena [[rastlina]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[razhudnikovke|razhudnikovk]] s temno vijoličnimi [[cvet]]ovi na dolgih, visečih pecljih. Zraste do 60 cm v višino. Strupena je, ker podobno kot ostali pripadniki razhudnikovk vsebuje znatne količine [[tropan]]skih [[alkaloid]]ov, predvsem [[atropin]]a. Vsebnost atropina je najvišja v [[korenika|koreniki]].
Uspeva na vlažnih rastiščih, kot so [[bukev|bukovi]] [[gozd]]ovi in skalnate soteske jugovzhodne [[Evropa|Evrope]] od nižin do montanskega pasu. V [[Slovenija|Sloveniji]] raste tudi redka forma ''Scopolia carniolica'' f. ''hladnikiana'', ki jo prepoznamo po tem, da je cvetni venec znotraj in zunaj zelenkasto-rumen.
Kranjska bunika je dobila [[rod (biologija)|rodovno]] ime po slavnem italijanskem naravoslovcu [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoliju]], ki je deloval kot zdravnik v [[Idrija|Idriji]] v drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] in je začetnik [[naravoslovje|naravoslovja]] na [[Kranjska|kranjskem]]. Njena semena je poslal [[Carl von Linne|Linneju]], ki jo je opisal in jo njemu v čast poimenoval ''Hyoscyamus scopolia'', kasneje pa je rastlino dunajski botanik [[Nicolaus Joseph von Jacqiun]] uvrstil v samostojen rod, ki ga je prav tako poimenoval po Scopoliju. Na slovenskem je znana tudi pod imeni '''mala norica''', '''volčič''' in '''volčjak'''.
==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Scopolia carniolica|kranjska bunika}}
* Bavcon J. (2008). »[http://www.visitljubljana.si/file/121582/botanicni-vrt-0208-lowres.pdf?download Botanični vrt v Ljubljani]«. Ljubljana: [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]. ISBN 978-961-6449-19-9
* Klančar U. s sod. (2006). »[http://vestnik.szd.si/st6-3/st6-3-157-162.htm Vsebnosti atropina in skopolamina v strupenih rastlinah razhudnikovk na Slovenskem]«. ''Zdrav. vestn.'' '''75''': 157-62
* Martinčič A. s sod. (1999). ''Mala flora Slovenije'' (3. izdaja). Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0300-0 {{COBISS|ID=99439616}}
{{botanična škrbina}}
[[Kategorija:Strupene rastline]]
[[Kategorija:Razhudnikovke]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]
[[de:Krainer Tollkraut]]
| |||