Uporabnik:Heretik/Mesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IzTrsta (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 38:
Ne razumem, '''zakaj''' smo prisiljeni arabska poimenovanja sloveniti. Ni dovolj, da jih zapišemo v latinici? Ali nam morda dela težave prestavljanje iz ene pisave v drugo, pa se raje kar zatečemo k že pripravljenim francoskim in angleškim prevodom? Čisto iz praktičnih razlogov seveda. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 09:20, 16 avgust 2005 (CEST)
 
: Kar se tiče arabščine je moje mnenje tako, da je nujno uporabljati slovenjene različice imen, ne pa npr. angleških, preprosto zato, ker angleščina za določene črke uporablja druge glasove kot slovenščina.
::Primer: arabska beseda za "goro" je "džebel" (evo vam slovenjen izraz). Angleži bi to (upravičeno) pisali "jebel", kar pa angleščine neuki Slovenec zagotovo ne more pravilno prebrati.
: Prvi problem predstavljajo samoglasniki. Kratkih samoglasnikov arabščina ne piše, pač pa označuje le dolge. Angleščina elegantno reši zadevo tako, da za dolgi samoglasnik podvoji črko.
:: Primer: konj je ar. "hisan", Angleži bi to zapisali "hisaan", ker je "a" dolg. To se mi zdi v principu krasna rešitev, a koliko Slovencev ve, kje se v arabščini pojavljajo dolgi samoglasniki.
: Poleg tega se vokali izgovarjajo različno, in sicer glede na kombinacijo črk v besedi (pa še glede na narečja, a pustimo to zaenkrat ob strani). Vokal "a" lahko zajema cel diapazon od glasu "a" do "e", ponavadi pa je nekje vmes.
:: Primer: vzemimo še enkrat konja - "hisan", "a" je tu čisti "a", ker je "s" na tem mestu eden od ti. emfatičnih glasov (ne bi zdaj še o tem). Toda recimo pri določnem členu "al" je "a" bolj široki "e". Kako torej pisati?
:Kar se tiče določnega člena "al" je stvar še malo bolj komplicirana - slovnična pravila arabščine zahtevajo vezavo določnega člena z besedo, ki mu sledi. Pri tem pa se izgovorjava prve črke te besede spremeni (ti. 'sončne črke' se podvajajo, medtem ko se 'lunine črke' ne).
::Primer: črka "šin" (glas "š") je sončna črka, črka "be" (glas "b") pa lunina in zato je "sonce" (ar. "šems") z določnim členom lahko pisano "al-šems" (kot se dejansko napiše) ali "aš-šems" (kot se dejansko izgovori). Lunine črke niso tako zahtevne - beseda za deklico je "bint" in z določnim členom je to "al-bint" (napisano in izgovorjeno enako).
: Zgornji primer odpira pravzaprav celo poglavje poznavanja arabske abecede, luninih in sončnih črk in pravil v zvezi z določnim členom. Poseben problem je še zapisovanje glasov, ki jih slovenščina ne pozna (od 28 glasov v arabščini jih slovenščina pozna 14, ostalih 14 pa ne).
 
Sam se sicer najraje poslužujem latiniziranja, ki oponaša fonetično podobo arabščine, vendar tak načina zahteva določeno mero znanja jezika. Za Wikipedio bi predlagal sledeče (kompromisne) rešitve:
::- slovenjenje, ne uporabo tujih verzij
::- pisanje arabskih vokalov a, u, i kot a, e, i, o, u (odvisno od izgovorjave, če je le-ta poznana avtorju članka)
::- beleženje dolgih vokalov s podvajanjem črke (kot to počnejo v angleščini)
::- pisanje določnega člena "al" z vezajem vezano na naslednjo besedo => "al-džebel" in ne "al džebel"
::- zapisovanje slovenščini tujih glasov s približki (če hočete primere še za to, se bomo morali dobiti pa na kavi :)
--[[Uporabnik:Miha sinkovec|mihec]] 22:47, 16 avgust 2005 (CEST)
[[Category:Pogovor]]