Jean Buridan: Razlika med redakcijama

Naprej je razvil misel Viljema Ockhamskega o [[gibanje|gibanju]] [[puščica|puščice]]. »Tovor«, ki ga naj bi nosila in ga sprejela, ko so jo izstrelili, je imenoval ''[[impetus]]''. [[Aristotel]]u je nasprotoval še s trditvijo, da veljajo na [[Zemlja|Zemlji]] in na [[nebo|nebu]] isti zakoni. Puščica dobi ob izstrelitvi impetus, ki je sorazmeren s [[teža|težo]] in je tem večji, čim večja je [[hitrost]]. V impetusu lahko vidimo zasnovo poznejše [[gibalna količina|gibalne količine]], [[vektor (matematika)|vektorvektorsko]]sko določene kot produkt med [[masa|maso]] [[telo|telesa]] kot [[skalar]]jem in njegovo hitrost kot vektorjem:

Čeprav so tako gibanje povezali z nečim domala [[snov]]nim, so si prvič lahko zamislili gibanje po [[vakuum|praznem]] [[prostor]]u. Ni se jim bilo treba več spraševati, zakaj se telo giblje, če ga nič ne vleče ali potiska. Lahko so si postavili plodnejše vprašanje: Kako se spreminja impetus v raznih okoliščinah. Čeprav se ta pariški pogled na gibanje ni splošno uveljavil, je vendar segel do [[Galileo Galilei|Galileja]] in še dlje do [[Isaac Newton|NewtonNewtona]]a. O podobnih [[sila]]h so razmišljali pred njim že [[Janez Filopon]], (ok. 550-ok. 620), [[Ibn Sina]] (Avicenna) (975-1037) in [[Judje|judovski]] filozof [[Al-Barakat]] (ok. 1080-po 1164).