Redakcija: 08:45, 28. april 2009 uredi SieBot (pogovor \| prispevki) Boti 87.109 urejanj m robot Dodajanje: sr:Архив ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:17, 23. junij 2009 uredi razveljavi MauritsBot (pogovor \| prispevki) Boti 5.554 urejanj m robot Dodajanje: ca:Arxiu; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 12: Arhivi morajo obvezno prevzemati gradivo v predpisanem roku za določeno gradivo in sicer v urejeni obliki kot [[dokumentarno gradivo]]. Arhivi redkeje zbirajo starejše in zasebno gradivo, ki ga pridobijo z zapuščinami, odkupi ali deponiranjem. V primeru javnega zbiranja [[arhivsko gradivo\|arhivskega gradiva]] arhiv, ki želi zbirati gradivo na tak način, izda poziv za zbiranje. [[~~File~~Slika:Schlagwortkatalog.jpg\|thumb\|250px\|]] == Vrste arhivov == '''Glede na pravno naravo arhivskega gradiva (lastnino) poznamo:''' Vrstica 49: {{glavni\|Arhivarstvo na Slovenskem}} Arhivi so kot ustanove za sprejem, hrambo in usposabljanje arhivskega gradiva za uporabo nastali v 19. in 20. stoletju vzporedno z razvojem zgodovinopisja. Neposredne predhodnike so imeli v starejših ustanovah, katere so hranile gradivo, ki je odslužilo namenu tekočega poslovanja in ga hranile v posebnih oddelkih, ki jih najprej najdemo na dvornih in v deželnih pisarnah, nato pa tudi v muzejih. V prvi polovici 17. stoletja so nastali centralni državni arhivi, ki so se odprli za javnost, odgovornost zanje pa so prevzeli zgodovinarji. Sledile so jim arhivske ustanove na regionalni in lokalni ravni, ki so se ločevale od knjižnic ([[~~Pokrajinski arhiv Koper\|~~Pokrajinski arhiv Koper]]), izločale iz muzejev ([[Zgodovinski arhiv Ptuj\|Zgodovinska arhiva Ptuj]] in [[Zgodovinski arhiv Celje\|Celje]]) ali pa so se izločale iz mestne uprave ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]). == Viri == Vrstica 70: [[br:Diell]] [[bs:Arhiv]] [[ca:Arxiu]] [[cs:Archiv]] [[de:Archiv]]

Arhiv: Razlika med redakcijama