Brusnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: kl:Kimmernaq |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
}}
Grmički so visoki do 20cm ter imajo do 2m dolge pritlike.<ref>[http://www.cranberryinstitute.org/about_cranberry.htm Cranberry Institute: About Cranberries<!-- Bot generated title -->]</ref> Stebla so tanka in pololesenela, imajo majhne zimzelene liste, cvetovi pa so temno vijolični. Liste obdrži tudi v najhujših zimah, kar je za širokolistno rastlino precej nenavadno, četudi jo pred hudim mrazom navadno zaščiti sneg.Običajni jih oprašujejo čebele. Plodovi so sprva so beli, ko dozorijo pa živo rdeči. So užitni in imajo kisel okus.
V Severni Ameriki brusnico zelo pogosto gojijo kot gospodarsko rastlino.Večinoma jih predelujejo v sok, brusnično »omako« ali pa jih prodajajo kot suho sadje. (podobno kot rozine).
Od začetka 21. stoletja uporaba brusnic v prehrani hitro raste, saj postaja brusnica vedno bolj priznana zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Zaradi te komercialne uspešnosti jo nekateri imenujejo "[[supersadje]]".<ref>[http://www.hortresearch.co.nz/index/news/493 HortResearch - Newsroom - 'Superfruits' the future of health<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.nznewsuk.co.uk/news/?ID=4952&StartRow=91 Superfruit To the Rescue > General News | New Zealand News UK | nznewsuk.co.uk<!-- Bot generated title -->]</ref>
==Vrste in opis==
Poznamo 3 do 4 vrste brusnice, razdeljene v 2 podroda:
;Podrod "Oxycoccos" (Oxycoccos)
*'''''Vaccinium oxycoccos''''' ali ''Oxycoccos palustris'' (Navadna brusnica) je zelo razširjena v hladnejših področjih severne poloble in sicer v Severni Ameriki in severnih predelih Evrope in Azije. Ima majhne liste, dolge 5-10mm. Cvetovi so temno rožnati, na sredini vijolični in se nahajajo na dlakavem steblu. Plod je bledo rožnate barve z osvežujočim kiselkastim okusom.
*'''''Vaccinium microcarpum''''' ali ''Oxycoccos microcarpus'' (Mala brusnica) najdemo jo v severnih predelih Evrope in Azije, Od V. oxycoccus se razlikuje po listih, ki so bolj trikotne oblike, steblo pa je brez dlačic. Nekateri botaniki jo uvrščajo med V. oxycoccos.
*'''''Vaccinium macrocarpon''''' ali ''Oxycoccos macrocarpus'' (Ameriška brusnica) uspeva v severovzhodnih predelih Severne Amerike, na višjih nadmorskih višinah pa tudi nekoliko južneje, vse do Severne Karoline. Od V. oxycoccus ima večje liste, ki so dolgi 10-20mm, okus pa nekoliko spominja na jabolko.
;Podrod "Oxycoccos" (Oxycoccoides)
*'''''Vaccinium erythrocarpum''''' ali ''Oxycoccos erythrocarpus'' (Južna gorska brusnica) uspeva v jugo vzhodnih predelih Severne Amerike na višjih nadmosrskih višinah v Apalačih ter v vzhodni Aziji
[[File:Vaccinum oxycoccos 120604.jpg|left|thumb|''Vaccinium oxycoccos'' flowers]]
Brusnice so v bližnjem sorodu z borovnicami, ki tudi spadajo v podrod Vaccinium.
Nekatere rastline iz rodu ''[[Viburnum]]'' (Viburnum trilobum), ki niso niti malo v sorodu z brusnico, so včasih napačno poimenovane "visokogrmičaste brusnice".
Brusnice pogosto prizadene »bolezen lažnega cvetja« (ang. false blossom), ko jo povzroči Exobasidium oxycocci. Plesen prizadane cvetove, ki nepravilno odcvetijo in ne obrodijo plodu.
==Etimologija in zgodovina==
[[File:Jonathan eastman johnson cranberry harvest.jpg|thumb|''Obiranje brusnic na otoku[[Nantucket, Massachusetts|Nantucket]]'', [[Eastman Johnson]], 1880.]]
Angleško ime za brusnico (cranberry) izvira iz besede "craneberry". Tako so jo poimenovali prvi evropski priseljenci v Ameriki, ki se jim je zdela oblika rastline podobna žerjavu.
Prvi, ki so brusnico uporabljali v prehrani so bili severnoameriški Indijanci.Indijanci so brusnico uporabljali na različne načine, še posebej za zdravilni prašek »pemmican. Prvi, ki je začel gojiti brusnice kot kmetijsko rastlino, je bil Henry Hall, veteran iz ameriške osamosvojitvene vojne, in sicer leta 1816. V dvajsetih letih 19. stoletja so brusnice prišle tudi v Evropo.<ref>http://www.cranberries.org/cranberries/history.html</ref> Takrat so postale divje brusnice popularne tudi v nordijskih državah in Rusiji. V preteklosti so bile divje brusnice zelo popularne tudi na škotskem, vandar pa so kasneje z izgubo naravnega habitata postale zelo ogrožena vrsta.
==Pridelava in uporaba==
===Območja pridelave===
[[File:Cranberrys beim Ernten.jpeg|thumb|right|Obiranje brusnic v [[New Jerseyu]]]]
Brusnice so pomembna kmetijska rastlina v nekaterih ameriških zveznih državah Maine, Massachusetts, Michigan, Minnesota, New Jersey, Oregon, Washington, in Wisconsin, ter v kanadskih provincah Britanska Kolumbija, New Brunswick, Ontario, Nova Škotska, Nova Fundlandija in Quebec. Med ameriškimi zveznimi državami sta največja pridelovalca Wisconsin, kjer pridelajo kar polovico vseh brusnic v ZDA ter Massachusetts z 28% deležem. Manjša področja s pridelavo brusnice najdemo tudi v južnem Čilu, baltskih državah ter ponekod v vzhodni Evropi.
===Pridelava===
V preteklosti so brusnice gojili na mokriščih. Trenutno brusnice gojijo na višjih območjih s silikatno podlago in precej vlage. Zgornjo plast podlage odstranije in iz nje naredijo nasipe okoli gredic. V gredice nato nasujejo 10-20cm debelo plast peska. Gredice imajo namakalni sistem, ki omogoča stalno namakanje brusnic v času rasti. Prav tako morajo držati vodo, saj so v času obiranja poplavljene.
V na novo izgrajene gredice zasadijo sadike brusnic. V prvih nekaj tednih sadike inzenzivno zalivajo, dokler ne razvijejo dovolj korenin. Prvo leto so tudi intenzivno gnojene. Cena izgradnje novih pridelovalnih površin je okrog 70.000 dolarjev na hektar.
Pogosto napačno mišljenje o pridelavi brusnic je, da so gredice skozi vse leto poplavljene.V času rasti gredico niso poplavljene, so pa namakane, kar zagotavlja potrebno vlažnost prsti. Gredice so poplavljene jeseni, kar olajša obiranje ter pozimi, ko ima to zaščitno vlogo pred nizkimi temperaturami. V hladnejših predelih, kot je vzhodna Kanada, poplavljene gredice običajno zamrznejo, v toplejših področjih pa ne. Na vsakih 3 do 5 let na zamrznjene gredice posujejo novo plast peska, ki pomaga pri zatiranju škodljivcev in pri obnavljanju rastlin.
===Obiranje in uporaba v prehrani===
Obiranje brusnic poteka jeseni, ko sadeži dozorijo. Običajno je to konec septembra ali v začetku oktobra. Danes obiranje poteka strojno. Gredice najprej poplavijo s 15 do 20 cm vode. Voda zmehča peclje, s katerimi so sadeži pritrjeni na rastlino. Potem poseben kombajn »postrga« sadeže z rastline. Plavajoče brusnice nato poberejo z lovilnimi mrežami. Sadeže nato očistijo, sortirajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo.
V ZDA približno 5-10% pridelka še vedno oberejo na »suh« način. Ta način je manj avtomatiziran, zahteva več dela in je posledično dražji. Dobra stran tega načina pa je, da so sadeži manj poškodovani, in jih lahko prodajajo v taki obliki, medtem, ko gredo pri »mokrem« obiranju sadeži večinoma v predelavo. Tudi obiranje na »suh« način je danes že precej avtomatizirano, vseeno pa je ta način obiranja bolj zahteven.
Bel brusnični sok je iz narejen iz običajnih brusnic, ki so že dozorele, niso pa se še obarvale rdeče.
Približno 95% brusnic je predelanih v izdelke kot so sok, marmelade in suho sadje, le 5% pa jih prodajo na trgu kot sveže sadje. Brusnice, ki so namenjene nadaljnji predelavi običajno najprej zamrznejo. Da je omogočeno zračenje, so shranjene v nizkih zabojih s perforiranim dnom. Ker poteka obiranje brusnic običajno v pozni jeseni, se brusnice za svežo uporabo pogosto shranjujejo v skednjih. Ti nimajo hladilnega sistema, pač pa je temperatura regulirana z odpiranjem in zapiranjem oken. Pri vzdrževanju temperature zelo pomagajo debeli zidovi.
»Brusnična omaka« je zelo popularna priloga pečenemu puranu v Angliji in Severni Ameriki. V Kanadi in ZDA je to tipična večerja za zahvalni dan, v Angliji pa ta tradicija velja za božič. Brusnice so pogosto uporabljene tudi pri peki različnih peciv, za razliko od ostalih podobnih sadežev pa se brusnica zaradi precej kislega okusa le redko je kot sveže sadje.
Največji delež brusnic pa se porabi pri proizvodnji brusničnega soka. Običajno je dodatko sladkan, saj ima brusnica zelo oster okus. Brusnični sok je tudi sestavina znanega koktajla »cosmopolitan«.
Ponekod izdelujejo tudi brusnično vino. Lahko je pridobljeno iz celih brusnic, brusničnega soka ali pa koncentrata.
==Hranila in antioksidativne lastnosti==
Brusnice imajo srednje veliko vitamina C, vlaknine, magnezij ter ostale esencialne mikroelemente.<ref>[http://whfoods.com/genpage.php?tname=nutrientprofile&dbid=172 Cranberries: In-depth nutrient analysis] Cranberry in-depth nutrient analysis, ''World's Healthiest Foods''</ref>
<center>
{| class="wikitable" style="text-align:center"
|-
|colspan=3|'''Hranila v surovih brusnicah'''<ref>[http://www.nal.usda.gov/fnic/cgi-bin/nut_search.pl U.S. Department of Agriculture: Nutrient Data Laboratory -- USDA Nutrient Database] ''A searchable index of food nutrient composition.'' Search on cranberries for raw cranberry nutrient composition. Search on cranberry for other cranberry products.</ref>
|-
! Snov
! Količina v 100g
! % [[Dnevne potrebe]]
|-
| Energijska vrednost
| 46 kcal
|
|-
| Fiber, total dietary
| 4.6 g
| 15.3%
|-
| Skupni sladkor
| 4.04 g
|
|-
| [[Kalcij]], Ca
| 8 mg
| 0.8%
|-
| [[Magnezij]], Mg
| 6 mg
| 1.9%
|-
| [[Mangan]], Mn
| 0.15 mg
| 7%
|-
| [[Fosfor]], P
| 13 mg
| 1.9%
|-
| [[Kalij]], K
| 85 mg
| 1.8%
|-
| [[Natrij]], Na
| 2 mg
| 0.1%
|-
| [[Vitamin C]], skupna askorbinska kislina
| 13.3 mg
| 16%
|-
| [[Vitamin A]], IU
| 60 IU
| 9%
|-
| [[Vitamin K]], μg
| 5.1 [[mikrogram|μg]]
| 6.4%
|-
| [[Karoten]], beta
| 36 μg
| nd
|-
| [[Lutein]] + [[zeaksantin]]
| 91 μg
| nd
|}
</center>
<center>
nd: Dnevna potreba ni določena
</center>
==Potencialne in dejanske koristi za zdravje==
===Pomembne spojine v brusnicah===
Brusnice so vir polifenolnih antioksidantov, ki so predmet raziskave v številnih študijah zaradi potencialnih ugodnih učinkov na kardiovaskularni sistem, imunski sistem ter kot možne učinkovine za zdravljenje raka.<ref>{{cite journal |author=Seifried HE, Anderson DE, Fisher EI, Milner JA |title=A review of the interaction among dietary antioxidants and reactive oxygen species |journal=J Nutr Biochem. |volume=18 |issue=9 |pages=567–79 |year=2007 |month=September |pmid=17360173 |doi=10.1016/j.jnutbio.2006.10.007 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Halliwell B |title=Dietary polyphenols: good, bad, or indifferent for your health? |journal=Cardiovasc Res. |volume=73 |issue=2 |pages=341–7 |year=2007 |month=January |pmid=17141749 |doi=10.1016/j.cardiores.2006.10.004 }}</ref>
V brusničnem soku najdemo sestavine, ki inhibirajo, morda pa celo obrnejo proces vezave povzročitelja zobne gnilobe, Streptococcus mutans, na zobno sklenino.<ref>[http://www.cranberryinstitute.org/health/dental.htm The Cranberry Institute]</ref><ref>[http://www.webmd.com/content/article/115/111780 Blocking tooth decay]</ref> Brusnični sok pa je prav tako učinkovit tudi proti ledvičnim kamnom.<ref>{{cite journal |author=McHarg T, Rodgers A, Charlton K |title=Influence of cranberry juice on the urinary risk factors for calcium oxalate kidney stone formation |journal=BJU Int. |volume=92 |issue=7 |pages=765–8 |year=2003 |month=November |pmid=14616463 |url=http://www3.interscience.wiley.com/resolve/openurl?genre=article&sid=nlm:pubmed&issn=1464-4096&date=2003&volume=92&issue=7&spage=765 |doi=10.1046/j.1464-410X.2003.04472.x}}</ref><ref>{{cite journal |author=Kessler T, Jansen B, Hesse A |title=Effect of blackcurrant-, cranberry- and plum juice consumption on risk factors associated with kidney stone formation |journal=Eur J Clin Nutr |volume=56 |issue=10 |pages=1020–3 |year=2002 |month=October |pmid=12373623 |doi=10.1038/sj.ejcn.1601442 }}</ref>
Brusnice so tudi vir antocianidinskih flavonoidov: cianidina, peonidina in kvercetina.[15][16] V in vitro študijah so se izkazali kot zelo učinkovito sredstvo proti raku. Vendar pa za splošni učinek na človeški organizem ni dokazov, saj se zelo slabo obsorbirajo, poleg tega pa se tudi zelo hitro eliminirajo iz telesa.
Od leta 2002 naprej so vse večje pozornosti, zaradi potencialne učinkovitosti proti različnim vrstam raka, deležni polifenoli.<ref>[http://newsletter.cancerresearchsociety.ca/bulletin/omni/articles/4190.aspx Cancer Research Society Newsletter : The Cranberry – A Natural and Delicious Antidote<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{cite journal |author=Neto CC |title=Cranberry and blueberry: evidence for protective effects against cancer and vascular diseases |journal=Mol Nutr Food Res |volume=51 |issue=6 |pages=652–64 |year=2007 |month=June |pmid=17533651 |doi=10.1002/mnfr.200600279 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Ferguson PJ, Kurowska EM, Freeman DJ, Chambers AF, Koropatnick J |title=In vivo inhibition of growth of human tumor lines by flavonoid fractions from cranberry extract |journal=Nutr Cancer |volume=56 |issue=1 |pages=86–94 |year=2006 |pmid=17176222 |doi=10.1207/s15327914nc5601_12 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Seeram NP, Adams LS, Zhang Y, ''et al.'' |title=Blackberry, black raspberry, blueberry, cranberry, red raspberry, and strawberry extracts inhibit growth and stimulate apoptosis of human cancer cells in vitro |journal=J Agric Food Chem. |volume=54 |issue=25 |pages=9329–39 |year=2006 |month=December |pmid=17147415 |doi=10.1021/jf061750g }}</ref><ref>{{cite journal |author=Sun J, Chu YF, Wu X, Liu RH |title=Antioxidant and antiproliferative activities of common fruits |journal=J Agric Food Chem. |volume=50 |issue=25 |pages=7449–54 |year=2002 |month=December |pmid=12452674 |doi=10.1021/jf0207530}}</ref> Leta 2001 so na univerzi v Mainu v študiji brusnico primerjali z 20 drugimi vrstami sadja. Brusnica je imela največ tako prostih, kot skupnih fenolov, daleč pred drugo-uvrščenim rdečim grozdjem.<ref>{{cite journal |author=Vinson JA, Su X, Zubik L, Bose P |title=Phenol antioxidant quantity and quality in foods: fruits |journal=J Agric Food Chem. |volume=49 |issue=11 |pages=5315–21 |year=2001 |month=November |pmid=11714322 |doi=10.1021/jf0009293}}</ref> Tanini pa preprečujejo pritrjevanje bakterij, tako na stene urinarnega trakta, kot tudi na zobno sklenino.<ref>[http://www.umaine.edu/umext/cranberries/Health%20Benefits%20-%20Keep%20Doctor%20&%20Dentist%20Away.htm Cranberries Keep the Doctor AND Dentist Away!] University of Maine</ref>
{{Zbirka|Vaccinium vitis-idaea}}
| |||