|
Turbo folk je beseda ki izhaja iz arabščine (Turbo popullore).
'''Turbo folk''' (tudi ''turbo-folk'') je priljubljena [[glasbena zvrst]] nastala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] v poznih 1980-tih. Nastala je pod vplivom popularnih [[pop folk]] izvajalcev 1980-tih, kot je na primer [[Lepa Brena]].
Ta beseda opisuje več ljudi v skupini ki so zelo zaposleni.
Že v starih časih so jih tako imenovali, saj vrsta ljudstva izhaja iz stare Mezopotamije, ki se je takrat imenovala Megdofolk.
O turbo folku obstaja tudi legenda, ki sega v 1. tisočletje pred našim štetjem. Nanaša se na Megdo, ki je ustanovil Mezopotamijo in posledično tudi Arabijo.
Turbo folk ima sloves kavarniške [[glasba|glasbe]], zelo priljubljen pa je izraz narodnjaki (''narodnjaci'') tako za glasbo kot za izvajalce. Izraz ''turbofolk'' je prvil uporabil [[Črnogorci|črnogorski]] pevec [[Rambo Amadeus]]. Z njim je sicer na šaljiv način opisoval lasten čudni zvok, ki je združeval različne sloge in vplive, podobno kot švedski način serviranja hrane [[smörgåsbord]]. Najprej je bil izraz le zvočna zbadljivka, fraza, ki je namenoma šaljiva za združevanje dveh nasprotujočih si pojmov - »[[turbo]]«, ki se nanaša na podobo sodobnega industrijskega razvoja in »[[folk]]«, simbol tradicije in podeželskega nazadnjaštva.
Nekega dne se je v mestu Kreta rodil Megda, ki je bil edini otrok, ki se je rodil z zobmi. Ko je odraščal je spoznal lepo Wizllo, princeso Krete. Ta mu je rekla da jo bo lahko osvojil če bo dovolj močan. To pa je bilo za njega težko, saj se je rodil v bogati družini in bil je razvajen. Uril se je samo v vezenju in ježi. Tako se je odločil, da bo princesi dokazal da je vseeno močan. Postavil se je pod drevo , ki ga bodo posekali on pa naj bi ga ujel da ne bi padel na princeso. Ker ni bil močen se je drevo zrušil nanj in na princeso. Njegovo ljudstvo, ga je preklelo do neba, s tem da on sploh ni bil turbo folk, kakor je pravil, ampak Megda folk.
To je slavna legenda, ki jo lahko preberete v knjigi Bradavičarka skozi tisočletja, ki jo je napisala Anja Kosi.
Čeprav je turbo folk tesno povezan z izvajalci iz [[Srbija|Srbije]], je bil priljubljen tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah: [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Makedonija|Makedoniji]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. Poleg tega je turbo folk prisoten tudi v [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Grčija|Grčiji]], kjer se pojavlja vzporedno z ustreznimi krajevnimi zvrstmi: [[čalga|čalgo]], [[arabeska (glasbena zvrst)|arabesko]] in [[laika|laiko]]. Zelo podobna glasbena zvrst je priljubljena v [[Romunija|Romuniji]], kjer je znana kot [[manele]].
Turbo folk je nastal iz pop folka ob velikem vplivu sodobnih zvrsti. Sama [[melodika]] je mešanica [[Srbi|srbske]] etnične in [[Romi|romske]] glasbe, čutiti pa je vpliv [[Arabci|arabske]], [[Turki|turške]] in [[Grki|grške]] [[ljudska glasba|ljudske glasbe]]. V devetdesetih letih je postal turbo-folk v Srbiji eden glavnih medijev za promoviranje državno sponzoriranega [[nacionalizem|nacionalizma]] in velikosrbskih teženj ter poveličevanje t.i. »nove elite« srbskih mafijcev, ki so obogateli in prišli na oblast na sumljiv način.<ref>Tarlać G. (2003). »[http://www.mladina.si/tednik/200312/clanek/ceca/ Vojaški in politični turbo folk]«. ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' 12(2003).</ref> Razširja se predvsem prek medijev, ki jih nadzoruje država, med katerimi ima najvidnejšo vlogo televizijska postaja [[TV Pink]].
Najpomembnejša predstavnica in simbol turbofolka je srbska pevka [[Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Njena poroka s srbskim generalom in vojnim zločincem [[Željko Ražnatović|Željkom Ražnatovićem - Arkanom]] leta 1995 po mnenju kritikov simbolizira zvezo med turbofolkom in srbsko oblastjo. Po Ceci se zgledujejo mnogi izvajalci ([[Jelena Karleuša]], [[Rada Adžić]] - 'Dara Bubamara' in drugi, ki so vse bolj priljubljeni). Poleg tega je priljubljen in dejaven tudi velik del pevcev starejše »novokomponirane« narodne glasbe (Lepa Brena, [[Lepa Lukić]], [[Šemsa Suljaković]], [[Bora Drljača]], [[Mile Kitić]], [[Miloš Bojanić]], [[Mitar Mirić]] idr.).
==Viri==
{{refsez}}
{{glasbena škrbina}}
[[Kategorija:Srbska glasba]]
[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovska glasba]]
[[ast:Turbofolk]]
[[de:Turbo-Folk]]
[[en:Turbo-folk]]
[[es:Turbo-folk]]
[[fr:Turbo folk]]
[[hr:Turbofolk]]
[[ja:ターボ・フォーク]]
[[pl:Turbofolk]]
[[pt:Turbofolk]]
[[simple:Turbofolk]]
[[sr:Турбо-фолк]]
[[sh:Turbofolk]]
[[fi:Turbofolk]]
| 