Janez Krstnik Dolar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MilanH (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Do leta [[1639]] se je šolal na [[jezuiti|jezuitski]] [[šola|šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato je študiral [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|teologijo]] na [[Dunaj]]u. Med leti [[1656]] in [[1658]] je bil vodja glasbenega oddelka jezuitske šole v Ljubljani. Deloval je še v [[Passau|Passavu]], v [[Györ]]u ([[Madžarska]]) in na Dunaju, kjer je bil direktor jezuitskega [[semenišče|semenišča]] ''St. Ignites and Pancraties'' do svoje smrti.
 
Žal dokaj obsežnega Dolarjevega opusa v celoti ne poznamo; iz tega so nam na voljo tako instrumentalne ( dve sonati, trije baleti) )kot vokalno-instrumentalne kompozicije ( vrsta psalmov[[psalm]]ov, ''Missa sopra la Bergamasca'', ''Missa villana'', ''Missa Viennensis ''). Vse te se z izjemo slednje, ki jo hrani [[samostan]] [[Kremsmünster]], nahajajo v arhivu muzeja v Kromerižu[[Kromeriž]]u. Verjetno je imel Dolar tam vsaj posredne stike z znano dvorno kapelo škofa[[škof]]a [[Karl Lichtenstein-Kastelkorn|Karla Lichtenstein-Kastelkorna]].
 
Kot skladatelja sta Dolarja že cenila [[zgodovinar]] [[Valvasor]] in [[kronist]] [[Janez Gregor Dolničar]] ([[1655]]-[[1719]]). Posebno hvalo o njegovem delu pa beremo v nekrologu[[nekrolog]]u v avstrijskih [[jezuiti|jezuitskih]] [[anale|analih]]. Nesporno mu gre prav ugledno mesto v starejši skladateljski generaciji dunajskega[[Dunaj|dunaj]]skega kroga iz druge polovice [[17. stolstoletje|17. stoletja]]. Ta pa je bil enako kot vsa tedanja [[Avstrija|avstrijska]] glasba pod [[Italija|italijanskim]] vplivom, a je hkrati razločno razvil svoje individualne poteze. Vse torej kaže, da je dal Dolar tudi upoštevanja vreden prispevek evropskemu glasbenemu [[baročna glasba|baroku]] v njegovi srednji razvojni fazi.