Gornji Grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zunanje povezave: {{kategorija v Zbirki}} |
dodane zanimivosti |
||
Vrstica 15:
}}
'''Gornji Grad''' je [[gručasto naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]] in sedež [[občina Gornji Grad|občine Gornji Grad]]. Leži v zgornjem predelu [[Zadrečka dolina|Zadrečke doline]] med [[planota|planoto]] [[Menina]] na jugu in [[Veliki Rogatec|Rogačevo]] skupino na severu. V naselju se stekata potok [[Šokatnica]] in reka [[Dreta]]. Od [[Ljubljana|Ljubljane]] je po cesti preko prelaza [[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje.
Kraj je zgodovinsko pomembno [[turizem|turistično]] središče, zaradi česar je ob glavni cesti mogoče najti več gostišč in prenočišč, v zadnjem času pa deluje več [[turistična kmetija|turističnih kmetij]]. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski praznik. Industrijo v naselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva ''Smreka''.
== Zgodovina ==
Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo [[srednji vek|srednjeveškega]] [[Benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a, ki je leta 1461 prešel pod [[ljubljanska nadškofija|ljubljansko nadškofijo]] in po volji ljubljanskih [[škof]]ov postal njihova rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg ''Rore''. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status [[mesto|mesta]], a ga pozneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|coauthors=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref>
Vrstica 26 ⟶ 25:
Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k [[Marija zvezda|Mariji zvezdi]] v [[Nova Štifta|Novi Štifti]]. Turiste prav tako privlači [[etnologija|etnološki]] muzej ''Štekl'' z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je [[zgornjesavinjski želodec]].<ref>Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007</ref>
==Znani Gornjegrajčani==▼
* [[Benedikt Kuripečič]], potopisec (* ok. 1488, † po 1532)▼
== Zanimivosti ==
V Gornjem Gradu je živel in leta [[1930]] umrl šolnik, organizator planinstva in [[publicist]] [[Fran Kocbek]], leta [[1893]] ustanovitelj savinjske podružnice [[Slovensko planinsko društvo|SPD]], ki ima velike zasluge za to, da smo Slovenci v neizprosnem boju iz rok [[Nemci|Nemcev]] oteli [[Savinjske Alpe]].<ref>Dobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, str.126, Ljubljana, 1980</ref>
== Galerija ==
<gallery>
Slika:GornjiGrad1.JPG|Krajevne ulice
Vrstica 36 ⟶ 40:
== Viri ==
{{seznam referenc}}
▲==Znani Gornjegrajčani==
▲* [[Benedikt Kuripečič]], potopisec (* ok. 1488, † po 1532)
== Zunanje povezave ==
| |||