Kolonizacija na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vključitev vsebine iz članka Kolonizacija |
|||
Vrstica 6:
Na slovenskem ozemlju ločimo štiri faze [[kolonizacija|kolonizacije]]:
== 1. faza: slovanska kolonizacija (6. - 9. stoletje) ==
Naselitev je zajela ozemlja, ki so bila naseljena že v [[antika|antiki]] in primerna za obdelovanje (negozdnat, rahlo gričevnat teren). Predniki, ki so se naseljevali v tem času, so poselili bistveno večje območje, kot je območje današnje slovenske narodnostne skupnosti. To območje je segalo od Furlanije na zahodu, do Donave na severu, na jugu do linije Trst - Reka (Rijeka) in na vzhodu do Blatnega jezera. Izogibali so se ravnin, še vedno nevarnih zaradi številnih roparskih plemen, ki so pustošila po [[Evropa|Evropi]]. Nastajala so naselja [[gručast tip naselja|gručastega tipa]] (strnjene skupine hiš). Na to najstarejšo fazo kolonizacije kažejo imena, ki so jih slovanski naseljenci prevzemali od staroselcev, in krajevna imena, oblikovana in izpeljana iz besede [[selo]]. Poleg imen so prevzemali tudi poljedelsko tehniko - požigalništvo, ki se je sicer že umikalo motičnemu in ponekod ralnemu poljedelstvu. Prihajalo je do postopnega ustaljevanja njiv in nastajati so pričele grude - polja razkosana v parcele nepravilnih oblik.
== 2. faza: notranja in zunanja kolonizacija (10. - 13. stoletje) ==
Največja kolonizacija v kateri so fevdalci naseljevali podložnike iz bližnjih okolij (notranja) ter kolonizacija oddaljenih, tujih držav (zunanja).
Napredek v poljedelski tehniki je omogočal boljši pridelek, kar je vplivalo tudi na povečanje prebivalstva. Srednjeveška kolonizacija je v slovenskih deželah v tem času dosegla vrhunec. Ugodnih zemljišč za naseljevanje je bilo še dovolj. Nastajala so naselja, ki imajo še danes v poimenovanju besedo [[vas]] ([[nemščina|nemško]] ''dorf''). Poleg domačih kolonistov se je večalo tudi število priseljencev iz nemških dežel. Te so pripeljali novi, nemški zemljiški gospodje s svojih starih posestev. S tem se je začela [[germanizacija]] in na severu slovenskega naselitvenega območja se je podoba prvotno naseljenega ozemlja povsem spremenila. Prve vasi nemških kmetov so nastajale tudi na strnjenem slovenskem ozemlju (npr. na [[Dravsko polje|Dravskem]] in [[Sorško polje|Sorškem polju]]).
Vrstica 15 ⟶ 17:
Za obdobje druge kolonizacije so značilne revolucionarne spremembe na področju kmetijstva, tako so se uveljavila številna nova (zlasti železna) orodja (kosa, grablje, vile, sekire). Pričeli so uporabljati konja kot vprežno živino (za plug), kar je privedlo do razvoja natriletnega kolobarjenja z jarino, praho in ozimnino. Število prebivalstva v tem času se je močno povečalo. Grude so v tem času zamenjale dolge in ozke njive imenovane delci, pojavi pa se tudi razdelitev na celke (t.j. kmetije, kjer leži vse zemljišče - polje, pašnik, gozd - v enem kosu okrog domačije in drugih gospodarskih objektov. Nastajajo novi tipi vasi, in sicer obcestne vasi, vrstne vasi, barjanske vasi in središčne vasi.
== 3. faza: višinska kolonizacija (13. - 15. stoletje) ==
Ker so bile naravno ugodne površine za obdelovanje zemlje že poseljene, so se selitveni tokovi usmerili v višje ležeče predele, v [[rovte]]. Zato to fazo imenujemo tudi višinska ali rovtarska kolonizacija. Naselja so nastajala tudi v višini okoli 1000 [[meter|metrov]], manjše zaselke in samotne kmetije pa so naseljenci postavljali na gozdnih posekah (zato imena Novak, Novina, Rovtar). Število naselij se je v tem času zelo povečalo in doseglo (marsikje pa tudi preseglo) število današnjih.
Ta faza kolonizacije je bila najintenzivnejša na [[Pohorje|Pohorju]], Kobanskem, v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] in nekaterih predelih [[Gorenjska|Gorenjske]]. Tedaj je prenehal val priseljevanja iz nemških dežel - razen v (delno) Selško dolino in na Kočevsko, kamor so se naselili Nemci in so ohranili svojo identiteto in [[kultura|kulturo]] do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času nastajajo samotne kmetije z enim kosom polja, v visokih predelih pa so se razvile sirnice in planinski pašniki.▼
Kolonizacijo so izvajali predvsem zemljiški gospodje, ki so koloniste pridobili na tistih posestvih, kjer je bilo prebivalcev preveč. Ker je večina [[fevdalec|fevdalcev]] v slovenskih deželah imela posesti tudi na tujem, je bilo mnogo kolonistov tujcev. Kolonizacija je zato tesno povezana s procesom [[germanizacija|germanizacije]], čeprav ta ni bila načrtna, temveč bolj posledica tega, da je bilo veliko kolonistov [[Nemci|Nemcev]]. Zlasti v severnih področjih [[Štajerske|Štajerske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] je bil pritisk nemških naseljencev zelo močan, zato so se slovanski prebivalci asimilirali in ponemčili. Proces pa je bil tudi obraten – če so nemški priseljenci predstavljali manjšino znotraj slovenskega ozemlja, so sprejeli slovenski jezik in navade.
Znotraj slovenskega narodnostnega ozemlja so nastali tudi nekateri večji nemški narodnostni otoki: [[Kočevje|Kočevsko]], [[Sorško polje]], [[Apače|Apaška kotlina]]. Ker so bili Nemci tam naseljeni strnjeno, so mnogo dlje ohranili svoj jezik in kulturo, v Kočevju na primer do konca druge svetovne vojne, ko so bili izgnani. Pravi nemški otoki so bila tudi mesta, ki so imela skoraj povsem nemški značaj.
[[Slovenska narodnostna meja]] se je večinoma izoblikovala prav v srednjem veku. Na zahodu je bila tako rekoč nespremenjena že od naselitve Slovanov in je segala do vzhodnega roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. V Furlansko nižino se [[Slovani]] niso naselili v večjih množinah in so se kmalu [[romanizacija|romanizirali]]. Meja s [[Hrvati]] se je prav tako oblikovala že v času naselitve. Na vzhodu je na narodno mejo močno vplivala naselitev Madžarov v Panonski nižini. S tem so presekali neposredno zvezo Slovencev s [[Slovaki]]. Na severno mejo pa je najmočneje vplivala prav kolonizacija. Nemške so tedaj postale obe Avstriji, severna Štajerska in severna Koroška.
Razvoj [[fevdalizem|fevdalizma]] na Slovenskem je bil podoben kot drugje v Evropi. Zanj je značilno poenotenje odvisnih kmetov, ki so vse bolj postajali enoten podložniški razred. [[Kosezi]] so deloma postali odvisni kmetje, deloma pa so vstopili v razred fevdalcev. Dajatve so se vse pogosteje iz naturalnih spreminjale v denarne, ki so jih zapisovali v [[urbar]]jih. To so bile knjige, v katerih so bile zapisane obveznosti kmetov do njihovega zemljiškega gospoda. Veliko Slovencev si je našlo dodaten vir zaslužka tudi v [[tovorništvo|tovorništvu]] in kmečki [[trgovina|trgovini]].
▲Ta faza kolonizacije je bila najintenzivnejša na [[Pohorje|Pohorju]], Kobanskem, v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] in nekaterih predelih [[Gorenjska|Gorenjske]]. Tedaj je prenehal val priseljevanja iz nemških dežel - razen v (delno) Selško dolino in na Kočevsko, kamor so se naselili Nemci in so ohranili svojo identiteto in [[kultura|kulturo]] do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
== 4. faza: dodatna kolonizacija (po 16. stoletju) ==▼
▲==4. faza: dodatna kolonizacija (po 16. stoletju)==
Pojavljala se je v več oblikah in valovih, kot dodatna kolonizacija pa segala na že naseljena in širša nenaseljena območja (rovtarska kolonizacija). Pomemben val so bili begunci iz hrvaških in srbskih dežel, ki so bežali pred [[Turki]] (od tod imena Hrovat, Horvat, Skok). Naseljevali so se v [[Bela krajina|Beli krajini]], v spodnji dolini [[Krka|Krke]], na Dravskem polju in [[Kras|Krasu]]. Del organiziranih priseljencev (Uskokov) si je pridobil tudi privilegije, saj je prevzel nase breme obrambe pred Turki.
| |||