Hepatitis: razlika med redakcijama

dodanih 246 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
 
==Razširjenost virusnih hepatitisov==
Po svetu je s HBV in HCV okuženih vsaj 550 milijonov ljudi. Vsak tretji Zemljanzemljan je bil tekom svojega življenja izpostavljen enemu od teh virusov in vsak dvanajsti Zemljanzemljan je kronično okužen. Rak na jetrih, povezan z okužbama s HBV in HCV, je peti najpogostejši rak v svetu in povzroča 5% smrti zaradi rakavih bolezni.
<br />V svetu je vsaj 350 milijonov nosilcev HBV kar predstavlja 5% svetovne populacije. Endemska področja so [[Podsaharska Afrika]], [[Azija]] in [[Sredozemlje]]. Pojavnost okužbe s HBV se spreminja glede na zemljepisna področja: od 0,1% v severni Evropi in [[ZDA]], 3% v sredozemskih deželah, pa od 10 do 15% v [[Afrika|Afriki]] in Aziji. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da za akutnim hepatitisom B v Evropi vsako leto na novo zboli en milijon ljudi, 90 000 pa je letno novih primerov kronične okužbe. V [[Slovenija|Sloveniji]] ocenjujemo, da je pojavnost okužbe s HBV pod 1%.
<br />S HCV je v svetu okuženih vsaj od 170 do 200 miljonov ljudi ali 3% svetovne populacije. Stopnja pojavnosti okužbe se spreminja glede na zemljepisno področje in se giblje od 0.15 v [[Skandinavija|Skandinaviji]] do 38% v [[Egipt|Egiptu]]. Vsako leto se na novo s HCV okuži najmanj 4 milijone ljudi. Vsako leto v Evropi zaradi posledic kroničnega hepatitisa C umre dvakrat več bolnikov kot zaradi HIV/aidsa. V Sloveniji ocenjujemo, da je pojavnost okužbe s HCV pod 1%, v določenih skupinah z velikim tveganjem za okužbo pa je precej višja.
<br />V zahodnem svetu je HAV povzročitelj četrtine vseh simptomatsko potekajočih akutnih hepatitisov. Okužba je zelo pogosta v deželah z nizkim higienskim standardom in sanitacijo. Bolj, ko se dviga higienska raven v neki deželi, manj je primerov bolezni in starejši so bolniki. V razvitem svetu se pojavlja sporadično.
<br />Okužba s HEV pa se v razvitem svetu ne pojavlja avtohtono, tja jo prinesejo le okuženi potniki iz endemičnih področij v [[Indija|Indiji]], [[Pakistan|Pakistanu]], Afriki, jugovzhodni in osrednji Aziji ter v [[Mehika|Mehiki]] in [[Rusija|Rusiji]], kjer se občasno pojavijo epidemije.
 
==Kako virusi hepatitisov okvarijo jetra==
Znano je, da različni virusi napadajo različne, vendar za določen virus točno določene vrste celic v telesu. Virusi hepatitisa škodljivo delujejo na jetrne celice, imenovane [[hepatociti]]. Po okužbi virus po krvi pride do jetrne celice in vdre vanjo. Nekateri virusi hepatitisa jetrno celico napadejo neposredno in jo poškodujejo oziroma uničijo, drugi se v jetrni celici le naselijo, s čimer sprožijo močan odziv telesnega imunskega sistema, ki povzroči vnetno reakcijo in napad na lastne, z virusom okužene jetrne celice, ki zato propadejo.
 
==Vrste virusnega hepatitisa==
Danes poznamo pet glavnih povzročiteljev virusnega hepatitisa: virus hepatitisa A ([[HAV]]), virus hepatitisa B ([[HBV]]), virus hepatitisa C ([[HCV]]), virus hepatitisa D ([[HDV]]) in virus hepatitisa E ([[HEV]]). Dobro je poznan tudi virus hepatitisa G ([[HGV]]), vendar najverjetneje klinično ni pomemben za razvoj bolezni. Virus hepatitisa D nikoli ne okuži jetrne celice samostojno, ampak vedno ob prisotnosti HBV, bodisi da gre za hkratno okužbo, ali okužbo na predhodno s HBV že okuženo jetrno celico.
<br />Vseh pet virusov hepatitisa povzroča vnetje jeter; kako se bo le-to odražalo in kakšne posledice bo povzročilo pri posamezniku, pa je odvisno od vrste virusnega hepatitisa, od obrambnih sposobnosti okuženega, morebitne sočasne prisotnosti druge bolezni jeter in še od nekaterih zunanjih dejavnikov, predvsem od prehranskih navad posameznika, uživanja določenih zdravil, stika z za jetra škodljivimi snovmi idr.
 
==Značilnosti virusnega hepatitisa==
Vsem virusnim hepatitisom je skupno, da so prizadeta jetra. Med seboj se razlikujejo po načinu okužbe, trajanju [[inkubacijska doba|inkubacijske dobe]] in po tem, ali lahko privedejo do kronične okužbe oz. bolezni. Potek akutnega virusnega hepatitisa se med posameznimi vrstami hepatitisa ne razlikujejo izrazito.
 
===Akutni virusni hepatitis===
Ne glede na to, kateri virus je povzročil hepatitis, so bolezenski simptomi in znaki akutnega virusnega hepatitisa večinoma enaki. Akutni hepatitis lahko poteka od popolnoma nezaznavne oblike bolezni, ko se bolnik sploh ne zaveda, da je okužen z virusom hepatitisa, do hitro napredujoče in usodne odpovedi delovanja jeter.
<br />Ob zaključku inkubacijske dobe so najzgodnejši simptomi in znaki bolezni splošno slabo počutje oz. [[gripa|gripi]] podobne težave z nekoliko zvišano [[telesna temperatura|telesno temperaturo]], [[glavobol|glavobolom]], bolečinami v sklepih in [[mišica|mišicah]], čemur sledijo najzgodnejši simptomi in znaki s strani prebavil kot so siljenje na bruhanje in [[bruhanje]], izguba teka ter tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom, kjer ležijo jetra. Seč se obarva temneje, blato postane svetlejše, čemur sledi pojav [[zlatenica|zlatenice]] (rumenica sluznic in kože). Zlatenica je značilen bolezenski znak hepatitisa. Laboratorijske preiskave krvi kažejo nenormalne vrednosti testov za oceno delovanja jeter, s posebnimi mikrobiološkimi preiskavami pa lahko ugotovimo, za katero vrsto virusnega hepatitisa gre.
<br />Usmerjeno zdravljenje akutnega hepatitisa pri večini bolnikov ni potrebno, določen delež bolnikov pa potrebuje bolnišnično oskrbo. Pomembno je, da bolnik počiva, uživa zdravo uravnoteženo prehrano v več manjših obrokih in se izogiba predvsem pretiranemu uživanju maščob, ne pije alkoholnih pijač in izvaja osnovni higienski režim pri vsakodnevnih opravilih.
<br />Popolna ozdravitev akutnega virusnega hepatitisa brez posledic je značilna za okužbi s HAV in HEV, medtem ko se pri okužbah s HBV, HDV in HCV lahko razvije kronično vnetje jeter. Pri minimalnem deležu bolnikov pa lahko akutni virusni hepatitis poteka v težki obliki (fulminantni hepatitis) z odpovedjo delovanja jeter, zato je takrat potrebna nujna presaditev organa.
279

urejanj