Kinematika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: io:Cinematiko
m robot Dodajanje: lv:Kinemātika; kozmetične spremembe
Vrstica 34:
Koeficient ''v'' je [[hitrost]].
 
=== Premo enakomerno pospešeno gibanje ===
Pri tem gibanju [[hitrost]] ni konstantna, ampak je linearna funkcija [[čas]]a:
 
Vrstica 49:
Zgled za premo enakomerno pospešeno gibanje je [[prosti pad]].
 
=== Pospešeno premo gibanje ===
 
To je najsplošnejši primer premega gibanja. Pri njem [[pospešek]] ni konstanten, ampak je neka funkcija [[čas]]a:
Vrstica 57:
Zgled za neenakomerno pospešeno premo gibanje je padanje v [[viskoznost|viskozni]] tekočini.
 
== Kroženje ==
 
Kroženje je poseben primer ''[[krivo gibanje|krivega gibanja]]''. Krivo gibanje je vsako gibanje, pri katerem tir točkastega telesa ni premica, ampak neka krivulja v prostoru. Pri kroženju je tir [[krog|krožnica]]. Drugi zgled krivega gibanja je npr. [[poševni met]].
 
Pri opisu kroženja je primerna uporaba [[polarni koordinatni sistem|polarnega koordinatnega sistema]]. Lega telesa na krožnici s polmerom ''r'' je povsem določena s krožnim lokom ''s'', merjenim od izbranega izhodišča. Razmerje med krožnim lokom in polmerom krožnice je [[kot zasuka]] φφ:
:<math>\phi = \frac{s}{r}</math>
Enota za kot je 1, če pa se posebej želimo izogniti dvoumnosti, lahko poudarimo, da je tako izražen kot v [[radian]]ih.
Vrstica 79:
: <math>|\mathbf{v}| = v = r\omega</math>
 
[[Obhodni čas]] je čas, potreben, da telo s krožilno hitrostjo ''v'' opiše cel krožni lok, 2&pi;''r'':
 
: <math>t_0 = \frac{2\pi r}{v} = \frac{2\pi}{\omega}</math>
 
Njegova obratna vrednost je [[frekvenca]] &nu;ν:
 
: <math>\nu = \frac{1}{t_0} = \frac{\omega}{2\pi}</math>
Vrstica 91:
:<math>a_r = \omega^2 r = \frac{v^2}{r}</math>
 
=== Enakomerno pospešeno kroženje ===
 
Pri enakomerno pospešenem kroženju je [[kotna hitrost]] [[linearna funkcija]] [[čas]]a:
Vrstica 121:
=== Premo sinusno nihanje ===
 
Premo sinusno nihanje dobimo, če projeciramo enakomerno kroženje v ravnini ''xy'' na os ''x'' ali ''y''. Če je ''r'' polmer kroga, &phi;φ zasuk točkastega telesa in &omega;ω [[kotna hitrost]], lahko za projekcijo na os ''x'' zapišemo:
 
:<math>x = r \cos\phi</math>
Vrstica 129:
:<math>x(t) = x_0 \cos(\omega t + \delta)</math>
 
Pri tem je ''x''(''t'') odmik od ravnovesne lege. Največjemu odmiku ''x''<sub>0</sub> pravimo [[amplituda]], &omega;ω je [[krožna frekvenca]], &delta;δ pa [[fazni zamik]].
 
Skladno s prej povedanim lahko izračunamo [[hitrost]] in [[pospešek]] pri premem sinusnem nihanju:
Vrstica 137:
:<math>a = \frac{dv}{dt} = -\omega^2 x_0 \cos\omega t \equiv -a_0 \cos\omega t</math>
 
Slednjega lahko prepišemo v obliko ''a'' = -&omega;ω<sup>2</sup>''x''. Ker vemo, da je pospešek drugi [[odvod]] lege, lahko še nadalje zapišemo:
 
:<math>\frac{d^2 x}{dt^2} + \omega^2 x = 0</math>
Vrstica 147:
=== Sučno sinusno nihanje ===
 
Enačbe za kroženje so podobne enačbam za premo gibanje, če razdaljo ''x'' nadomestimo z zasukom &phi;φ, hitrost ''v'' s krožno hitrostjo &omega;ω in pospešek ''a'' s kotnim pospeškom &alpha;α. Nekaj mogoče zmešnjave ustvarja dejstvo, da tako [[kotna hitrost|kotno hitrost]] kot [[krožna frekvenca|krožno frekvenco]] označujemo z znakom &omega;ω. V izogib zmedi zato tu pišimo krožno frekvenco kot 2&pi;&nu;2πν. Za zasuk pri sučnem sinusnem nihanju zato velja:
 
:<math>\phi(t) = \phi_0 \cos(2\pi\nu t)</math>
Vrstica 185:
[[km:ស៊ីនេម៉ាទិច]]
[[lt:Kinematika]]
[[lv:Kinemātika]]
[[ms:Kinematik]]
[[nl:Kinematica]]