Občina Dravograd: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m dp |
||
Vrstica 22:
'''Občina Dravograd''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].
== Naselja v občini ==▼
[[Bukovska vas]], [[Dobrova pri Dravogradu]], '''[[Dravograd]]''', [[Črneče]], [[Črneška Gora]], [[Gorče]], [[Goriški Vrh]], [[Kozji Vrh nad Dravogradom]], [[Libeliče]], [[Libeliška Gora]], [[Ojstrica, Dravograd |Ojstrica]], [[Otiški Vrh]], [[Podklanc]], [[Selovec]], [[Sv. Boštjan, Dravograd]], [[Sv. Danijel, Dravograd]], [[Sv. Duh, Dravograd|Sv. Duh]], [[Šentjanž pri Dravogradu]], [[Tolsti Vrh, Dravograd|Tolsti Vrh]], [[Trbonje]], [[Tribej]], [[Velka]], [[Vič, Dravograd|Vič]], [[Vrata, Dravograd|Vrata]]▼
== Občina v prostoru ==
Vrstica 29 ⟶ 32:
Dravograjska občina je razen radeljske občine edina občina v Sloveniji, ki v celoti pripada centralnoalpskemu pogorju (Pohorsko Podravje). Sestavljajo ga paleozojski skrilavci, blestniki in njihovi diaforiti, kvarciti, gnajsi, filiti, amfiboliti, kvarcitni lojevčevi skrilvaci in peščenjaki. Apnenec je le na Otiškem vrhu. Prevladuje strm vendar ne skalnat srednogorski svet, ki so ga tu doline Drave, Meže in Mislinje razčlenile v štiri skupine.
Med Mežo in Dravo je gozdnato področje Strojne (1.055 m), kjer sta Libeliška gora, pretežno iz filitrov, in Črneška gora, pretežno iz blestnikov in diaforitov. Med Dravsko in Spodno Mislinjsko dolino se dviga njeno vogalno sleme, kjer stoji
Med Mislinjo in Dravo je zahodni del Pohorja. Tu se razvodno najbolj zniža na Cvitarškem sedlu (617 m), medtem ko sežejo Kronska gora - 856, Golarjev vrh - 843 in kota pri cerkvi Sv. Danijela - 866 m visoko.
Med Dravogradom in Vrati se sleme povsem prilagaja prebojni dolini Drave. Ob njegovem severnem pobočju Bukovju ga dolina loči od Košenjaka, ki je južni del Golice (2141 m) - že onstran državne meje. Z vrha Košenjaka se slemena razhajajo proti dolini Drave. Najvišje sleme poteka mimo cerkve sv, Urbana (1328 m) do Kozjega vrha (1383 m).
Na obeh krajih Drave so pobočja položnejša v bolj skrilavih kameninah. Strma pobočja iz kvarcitno lojevčevih skrlavih tal so Bricov vrh - 907 m, Kozji vrh. Tu prevladujejo niže ranker, na višjih pobočjih blestnikih, na kisli gozdni rjavici tudi diaforiti. Nad Dravogradom, kjer poteka labotska prelomnica, je dolina Drave 1,5 do 2 km široka; na Meži se združi z nebistveno ožjo dolino Spodnje Mislinje, v območju katere se nadaljuje ista prelomnica. Med Grubarjevim vrhom in masivom Strojne pa se ozka in strma
▲== Naselja v občini ==
▲[[Bukovska vas]], [[Dobrova pri Dravogradu]], '''[[Dravograd]]''', [[Črneče]], [[Črneška Gora]], [[Gorče]], [[Goriški Vrh]], [[Kozji Vrh nad Dravogradom]], [[Libeliče]], [[Libeliška Gora]], [[Ojstrica, Dravograd |Ojstrica]], [[Otiški Vrh]], [[Podklanc]], [[Selovec]], [[Sv. Boštjan]], [[Sv. Danijel]], [[Sv. Duh, Dravograd|Sv. Duh]], [[Šentjanž pri Dravogradu]], [[Tolsti Vrh, Dravograd|Tolsti Vrh]], [[Trbonje]], [[Tribej]], [[Velka]], [[Vič, Dravograd|Vič]], [[Vrata, Dravograd|Vrata]]
== Dravograjski svet od 6. do 11. stoletja ==
Konec 6. stoletja so prihajali Slovenci koroškega naselitvenega toka iz celjske smeri v prometno zelo ugodno ležeči dravograjski svet. Poseljevanje je omogočala močna avarskoslovanska plemenska zveza. Kot njena sestavina so Slovenci jemali svojo bodočo domovino germanskim Langobardom in grški bizantinski državi.
V drugi četrtini 7. stoletja so dravograjski Slovenci živeli v svobodni čehoslovenski Samovi in valukovi plemenski zvezui, nato pa stoletje dolgo v
== 12. stoletje ==
|