Občina Dravograd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lanfra (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m dp
Vrstica 22:
'''Občina Dravograd''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].
 
== Naselja v občini ==
[[Bukovska vas]], [[Dobrova pri Dravogradu]], '''[[Dravograd]]''', [[Črneče]], [[Črneška Gora]], [[Gorče]], [[Goriški Vrh]], [[Kozji Vrh nad Dravogradom]], [[Libeliče]], [[Libeliška Gora]], [[Ojstrica, Dravograd |Ojstrica]], [[Otiški Vrh]], [[Podklanc]], [[Selovec]], [[Sv. Boštjan, Dravograd]], [[Sv. Danijel, Dravograd]], [[Sv. Duh, Dravograd|Sv. Duh]], [[Šentjanž pri Dravogradu]], [[Tolsti Vrh, Dravograd|Tolsti Vrh]], [[Trbonje]], [[Tribej]], [[Velka]], [[Vič, Dravograd|Vič]], [[Vrata, Dravograd|Vrata]]
 
== Občina v prostoru ==
Vrstica 29 ⟶ 32:
Dravograjska občina je razen radeljske občine edina občina v Sloveniji, ki v celoti pripada centralnoalpskemu pogorju (Pohorsko Podravje). Sestavljajo ga paleozojski skrilavci, blestniki in njihovi diaforiti, kvarciti, gnajsi, filiti, amfiboliti, kvarcitni lojevčevi skrilvaci in peščenjaki. Apnenec je le na Otiškem vrhu. Prevladuje strm vendar ne skalnat srednogorski svet, ki so ga tu doline Drave, Meže in Mislinje razčlenile v štiri skupine.
Med Mežo in Dravo je gozdnato področje Strojne (1.055 m), kjer sta Libeliška gora, pretežno iz filitrov, in Črneška gora, pretežno iz blestnikov in diaforitov. Med Dravsko in Spodno Mislinjsko dolino se dviga njeno vogalno sleme, kjer stoji verkevcerkev sv. Križa (568 m). Med Mežo in Mislinjo so pretežno iz blestnikov zgrajena slemena Selovca (Grubarjev vrh 880 m).
Med Mislinjo in Dravo je zahodni del Pohorja. Tu se razvodno najbolj zniža na Cvitarškem sedlu (617 m), medtem ko sežejo Kronska gora - 856, Golarjev vrh - 843 in kota pri cerkvi Sv. Danijela - 866 m visoko.
Med Dravogradom in Vrati se sleme povsem prilagaja prebojni dolini Drave. Ob njegovem severnem pobočju Bukovju ga dolina loči od Košenjaka, ki je južni del Golice (2141 m) - že onstran državne meje. Z vrha Košenjaka se slemena razhajajo proti dolini Drave. Najvišje sleme poteka mimo cerkve sv, Urbana (1328 m) do Kozjega vrha (1383 m).
Na obeh krajih Drave so pobočja položnejša v bolj skrilavih kameninah. Strma pobočja iz kvarcitno lojevčevih skrlavih tal so Bricov vrh - 907 m, Kozji vrh. Tu prevladujejo niže ranker, na višjih pobočjih blestnikih, na kisli gozdni rjavici tudi diaforiti. Nad Dravogradom, kjer poteka labotska prelomnica, je dolina Drave 1,5 do 2 km široka; na Meži se združi z nebistveno ožjo dolino Spodnje Mislinje, v območju katere se nadaljuje ista prelomnica. Med Grubarjevim vrhom in masivom Strojne pa se ozka in strma MežipškaMežiška dolina razširi šele pred izlivom Mislinje. Ob širokih delih doline ob Dravi so ohranjanje terase nekdanjega ledenika v Celovški dolini. Ob Dravi so terase najbolj široke na desni strani na Libeliškem in Črneškem polju, na levi strani pa na Viškem polju.
 
 
== Naselja v občini ==
[[Bukovska vas]], [[Dobrova pri Dravogradu]], '''[[Dravograd]]''', [[Črneče]], [[Črneška Gora]], [[Gorče]], [[Goriški Vrh]], [[Kozji Vrh nad Dravogradom]], [[Libeliče]], [[Libeliška Gora]], [[Ojstrica, Dravograd |Ojstrica]], [[Otiški Vrh]], [[Podklanc]], [[Selovec]], [[Sv. Boštjan]], [[Sv. Danijel]], [[Sv. Duh, Dravograd|Sv. Duh]], [[Šentjanž pri Dravogradu]], [[Tolsti Vrh, Dravograd|Tolsti Vrh]], [[Trbonje]], [[Tribej]], [[Velka]], [[Vič, Dravograd|Vič]], [[Vrata, Dravograd|Vrata]]
 
 
 
 
 
== Dravograjski svet od 6. do 11. stoletja ==
 
 
Konec 6. stoletja so prihajali Slovenci koroškega naselitvenega toka iz celjske smeri v prometno zelo ugodno ležeči dravograjski svet. Poseljevanje je omogočala močna avarskoslovanska plemenska zveza. Kot njena sestavina so Slovenci jemali svojo bodočo domovino germanskim Langobardom in grški bizantinski državi.
V drugi četrtini 7. stoletja so dravograjski Slovenci živeli v svobodni čehoslovenski Samovi in valukovi plemenski zvezui, nato pa stoletje dolgo v samostjnisamostojni kneževini Karantaniji. Proti sredini 8.stoletja je Karantanija zgubila svobodo. Njeni vladrjivladarji so morali priznavati bavarsko in z njo že tudi frankovsko oziroma kasneje nemško oblast. Med Karantance sta se širila krščanstvo in fevdalna družbena ureditev. Ob koncu 8. stoletja je bila Drava cerkvenoupravna ločnica med salzburško nadškofijo in oglejskem patriarhatom skoraj tisoč let. v drugi polovici 10. stoletja je Koroška bila že vojvodina nemškega cesarstva. Obdravska zemlja med Dravogradom in Mariborom je stopila bolj v luč zgodovine šele v zvezi z začetno dobo šentpavelskega samostana, ustanovljenega 1091. Zgleda, da so zahodne predele takrat obvladovali plemiči Askvinski, vzhodne pa Spanheimi.
 
== 12. stoletje ==