Alojz Knafelc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
'''Alojz Knafelc''', [[Slovenci|slovenski]] [[kartografija|kartograf]] in [[planinec]], iznajditelj slovenske planinske [[markacije]], * [[23. junij]] [[1859]] [[Šmihel]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], † [[1937]].
 
Po končani gimnaziji je služboval kot učitelj, potem pa je kot [[risar]] sodeloval pri konstrukciji železniške povezave med [[Hrpelje|Hrpeljami]] in [[Kozina|Kozino]], kjer je skrbel za različne [[oznaka|oznake]] in [[merna tabla|merne table]]. Ko je bil premeščen v [[Beljak]], je bil leta 1900 med ustanovitelji [[Zilja|ziljske]] podružnice SPD. Med 1906 in 1915 je služboval v [[Trst|Trstu]], potem pa do upokojitve leta 1922 na Češkem in v [[Zagreb|Zagrebu]]. Leta [[1922]] je postal načelnik [[markacijski odsek|markacijskega odseka]] [[Slovensko planinsko društvo|SPD]], 1923 sam prebarval celoten [[Aljažev stolp]] in napisal navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal natančno 466 tabel. Od 1928 do smrti je bil oskrbnik [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]], na kar opozarja spominska plošča na skali ob jezeru. Narisal je vrsto grebenskih kart, med drugim [[Julijske Alpe|Julijcev]] in [[Kamniške Alpe|Kamniških Alp]]), ter zemljevid [[Bled|Bleda]].
 
 
Knafelčeve markacije so bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Njihova velikost je med 8 in 10 centimetri, medtem ko je razmerje med rdečo in belo piko v prečnem prerezu 1:2. Uporabljajo se za večino slovenskih poti, razen za evropski pešpoti [[Evropska pešpot E6|E6]] in [[Evropska pešpot E7|E7]], nanje naletimo tudi na planinskih pote po državah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Predpisuje jih [[Zakon o planinskih poteh]] (2007). Po njem se imenujeta planinski priznanji [[Knafelčeva diploma]] (1960-) in [[Knafelčevo priznanje]] (2004-).