Vidovdanska ustava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kalypso (pogovor | prispevki)
Kalypso (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
=== Sprejetje vidovdanske ustave ===
[[28. junij]]a [[1921]], na [[Vidov dan]], je v ustavodajni skupščini potekalo glasovanje o [[Ustava|ustavi]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev| Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Glasovanja o ustavi se niso udeležile vse stranke. Od slovenskih strank se glasovanja niso udeležili poslanci [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije (KPJ)]] in [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke (SLS)]], ki so 11. oziroma 13. junija protestno zapustili [[konstituanta|konstituanto]]. Vlada se je po njihovem odhodu znašla v težavni situaciji in pojavili so se dvomi ali je sploh mogoče »spraviti ustavo pod streho«. Kljub vsem dvomom pa je vladi uspelo. [[Nikola Pašić|Pašičeva]] vlada se je dan pred glasovanjem v ustavodajni skupščini sestala s poslanci Džemijeta, poslanci [[Jugoslovanska muslimanska organizacija|Jugoslovanske muslimanske organizacije]] in poslanci [[Samostojna kmetijska stranka|Samostojne kmetijske stranke (SKS)]]. Sklenili so sporazum, na podlagi katerega si je vlada zagotovila potrebno večino glasov, omenjene stranke pa so z glasovanjem za ustavo dobile nekatere ugodnosti. Tako je npr. predstavnik SKS [[Bogumil Vošnjak]] kmalu zatem postal [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski]] poslanik v [[Praga|Pragi]]. [[Slika:Glasovi slovenskih strank.JPG||thumb|right|Opredelitev slovenskih poslancev do vladnega ustavnega predloga]]
 
Na glasovanju je bilo prisotnih 258 poslancev, od katerih jih je 223 (54%) glasovalo za ustavo, 35 (8%) pa proti njej. 161 poslancev ni sodelovalo pri glasovanju. Ustava je bila sprejeta z navadno večino, to pomeni z več kot polovico glasov, po kateri se navadno sprejemali običajni zakoni, ne pa pomembnejši državni akti. Ti so se po uveljavljeni demokratični praksi sprejemali po kvalificirani, dvotretjinski večini.
 
Glasovanja so se udeležili poslanci samo štirih slovenskih strank. Poslanca [[Narodno socialistična stranka|Narodno socialistične stranke (NSS)]] sta glasovala proti sprejetju ustave, prav tako tudi trije poslanci [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS)]] (štirje so bili odsotni). Vsi trije poslanci [[JDS|Jugoslovanske demokratske stranke (JDS)]] in vseh devet poslancev SKS pa je glasovalo za vladni predlog.
 
Ker je bila ustava sprejeta na [[Vidov dan]], so jo v političnem življenju poimenovali vidovdanska ustava. Že dan po sprejetju ustave je na prvi seji skupščine na novo ustavo prisegel najprej [[regent]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]], za njim pa še poslanci.
 
[[Slika:Ustav21.gif|center|Prva stran ustave]]
 
=== Ustava ===
[[Slika:Ustav21.gif|center|thumb|right|Prva stran ustave]]
Vidovdanska ustava je kot obliko vladavine uzakonila ustavno, parlamentarno in dedno [[monarhija|monarhijo]]. Vzpostavljala je [[Parlamentarni sistem|parlamentarizem]] in zagotavljala temeljne [[Državljanske pravice|državljanske svoboščine]] – t.j. pravno enakost državljanov, osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo vere in veroizpovedi, svobodo tiska idr. V gospodarskem smislu je zagotavljala nedotakljivost zasebne lastnine in prosto razpolaganje z njo, svobodno gospodarsko delovanje, svobodo dela in svobodno sklepanje lastninsko pravnih odnosov idr. Vendar so obstajale omejitve vseh teh svoboščin. Pravno enakost je omejevala [[volilna pravica]], ki je bila še vedno samo v domeni moških. [[verska svoboda|Svobodo vere]] je omejevala določba, ki priznava svobodo samo zakonsko priznanim veram. Osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo tiska, zbiranja in združenja so prav tako omejevale ustavno predvidene zakonske izjeme.
 
Vrstica 28 ⟶ 30:
Marolt, J., Mihelič, D., Rozman, F. idr., Slovenci skozi čas – kronika slovenske zgodovine, Ljubljana, 1999, Založba Mihelač
 
{{hist-stub}}
 
 
[[Kategorija:Kraljevina SHS]]
[[Kategorija:Kraljevina SHS]][[Kategorija:Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]]
 
[[bs:Видовденска конституция]]