Vidovdanska ustava: Razlika med redakcijama

[[28. junij]]a [[1921]], na [[Vidov dan]], je v ustavodajni skupščini potekalo glasovanje o [[Ustava|ustavi]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev| Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Glasovanja o ustavi se niso udeležile vse stranke. Od slovenskih strank se glasovanja niso udeležili poslanci [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije (KPJ)]] in [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke (SLS)]], ki so 11. oziroma 13. junija protestno zapustili [[konstituanta|konstituanto]]. Vlada se je po njihovem odhodu znašla v težavni situaciji in pojavili so se dvomi ali je sploh mogoče »spraviti ustavo pod streho«. Kljub vsem dvomom pa je vladi uspelo. [[Nikola Pašić|Pašičeva]] vlada se je dan pred glasovanjem v ustavodajni skupščini sestala s poslanci Džemijeta, poslanci [[Jugoslovanska muslimanska organizacija|Jugoslovanske muslimanske organizacije]] in poslanci [[Samostojna kmetijska stranka|Samostojne kmetijske stranke (SKS)]]. Sklenili so sporazum, na podlagi katerega si je vlada zagotovila potrebno večino glasov, omenjene stranke pa so z glasovanjem za ustavo dobile nekatere ugodnosti. Tako je npr. predstavnik SKS [[Bogumil Vošnjak]] kmalu zatem postal [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski]] poslanik v [[Praga|Pragi]].

Ker je bila ustava sprejeta na [[Vidov dan]], so jo v političnem življenju poimenovali vidovdanska ustava. Že dan po sprejetju ustave je na prvi seji skupščine na novo ustavo prisegel najprej [[regent]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]], za njim pa še poslanci.