Glukoza: Razlika med redakcijama

! colspan="2" align=center bgcolor="#FFDEAD" |

|-

|-

! colspan="2" | Splošno

'''Glukoza''' (D-glukoza; tudi '''grozdni sladkor''', '''dekstroza''') je [[enostavni sladkor]] (monosaharid) z molekulsko formulo C₆H₁₂O₆. V mislih imamo D-glukozo. Njen [[optični izomer]] [[L-glukoza]] se ne pojavlja v naravi.

 

Grozdni sladkor je Lowitz leta [[1792]] odkril v [[grozdje|grozdju]], odtod njegovo ime. Kemijski naziv ''glukoza'' je leta ''1838'' vpeljal [[Jean-Baptiste André Dumas]], [[Friedrich August Kekulé]] pa je menil, da je zaradi optičnih lastnosti molekule ustreznejši naziv dekstroza (iz [[latinščina|latinščine]] ''dexter'' = desni). V nasprotju z dekstrozo suče [[levuloza]] (fruktoza) polarizirano svetlobo v levo.

 

Grozdni sladkor spada med enostavne sladkorje in torej med ogljikove hidrate. Je najpomembnejši vir energije za organizem. [[Rdeče krvničke]] so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi [[možgani]]. Slednji lahko v času [[stradanje|stradanja]] pridobijo tudi do 80% energije iz [[ketonska telesca|ketonskih telesc]]. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase [[kri|krvi]]. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona [[insulin]] in [[glukagon]].

 

Glukoza se lahko v organizmu s procesi [[glikoliza|glikolize]], [[oksidativna dekarboksilacija|oksidativne dekarboksilacije]] in [[citratni ciklus|citratnega ciklusa]] popolnoma presnovi do [[voda|vode]] in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega [[presnovek|presnovka]] [[acetil-CoA]] vstopa v sintezo [[maščobne kisline|maščobnih kislin]]. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [[glikogen]]a. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v [[jetra|jetrih]] in [[skeletna mišica|skeletnem mišičju]]. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.

 

[[Kategorija:Sladila]]

[[Kategorija:Ogljikovi hidrati]]

[[Kategorija:Monosaharidi]]

 

[[af:Glukose]]

[[th:กลูโคส]]

[[tr:Glukoz]]

[[uk:Глюкоза]]

[[ur:Glucose]]