Ivan Trinko: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
n
 
Vrstica 25:
Pomembno je tudi Trinkovo prevajalsko delo. V italijanski jezik je iz različnih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] prevedel več proznih in pesniških besedil. Ukvarjal se je tudi literarno zgodovino (uvodi k pesniškim zbirkam) in filozofijo (več izvirnih [[esej]]ev ter spisi o moderni italijanski filozofiji in filozofih pri Slovanih).
Trinko se je posvečal tudi [[likovna umetnost|likovni umetnosti]]. Znane so njegove perorisbe in risbe s svinčnikom. Leta [[1900]] je postal član Slovenskega umetniškega kluba v Ljubljani in se večkrat udeležilskupinskih razstav. Uspešno pa se je ukvarjal tudi z glasbenim ustrvarjanjemustvarjanjem. Pisal je cerkveno glasbo na italijanska, latinska in slovenska besedila. Njegov glasbeni opus obsega nad 30 skladb.
 
Kot vodnik in buditelj beneškega ljudstva se je vztrajno zavzemal za [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] in pravice svojega naroda. Podpiral in posredoval je prošnje svojih rojakov cerkvenim in prosvetnim oblastem, si prizadeval za zadovoljevanje kulturnih potreb in uveljavitev slovenščine ter bil tudi posrednik v tujem znanstvenem svetu. Njegovi občudovalci so ga imenovali oče Beneških Slovencev. V spomin nanj in za ovrednotenje njegovega dela so [[1953]] goriški kulturni delavci začeli izdajati [[Trinkov koledar]].