Gosposvetsko polje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
slovnica - manjkajoča črka
Vrstica 2:
'''Gosposvetsko polje''' ([[nemščina|nemško]] '''''Zollfeld''''') je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se [[polje (geografija)|polje]], z nadmorsko višino okoli 450 do 455 [[mnm]] ob [[reka|reki]] [[Glina, reka|Glini]] (nem.Glan) v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Polje se razteza severno od [[Celovec|Celovca]] do [[Šentvid ob Glini|Šentvida ob Glini]] (St. Viet an der Glan). Obkrožajo ga najvišje vzpetine Celovške kotline: [[Šenturška gora]] (Ulrichberg 1022 m) in [[Štalenska gora]] (Magdalensberg 1059 m).
 
Gosposvetsko polje je že nad 2000 let [[promet]]no in [[naselbina|naselbinsko]] sredičesredišče [[Avstrijska Koroška|Koroške]]: [[Kelti|keltsko]] središče [[noriško kraljestvo|Norika]] v zadnjih stoletjih pr. n. št. je bilo na [[Štalenska gora|Štalenski gori]], [[Antični Rim|Rimsko]] upravno središče [[Norik (rimska provinca)|Norika]] pa je bil [[Virun]] (nemško ''Virunum'') na Gosposvetskem polju, središče [[Karantanija|karantanskih]] [[slovenci|Slovencev]] pa na [[Krnski grad|Krnskem gradu]]. Sredi polja stoji [[Vojvodski prestol]], na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde, ki je razen [[Gospa Sveta|Gospe Svete]] in Krnskega gradu povezan z najbolj svečanimi trenutki slovenske zgodovine.
 
Krnski grad, ki je bilo staroslovansko gradišče in poznejši karolinski dvor, je danes le še [[vas]], z nemškim imenom ''Karnburg''. Na gradu je bil zborni prostor s [[Knežji kamen|Knežjim kamnom]], na katerem so [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevali koroške vojvode]].