Redakcija: 18:35, 27. december 2008 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pnp ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:48, 11. junij 2009 uredi razveljavi Marcello.potocco (pogovor \| prispevki) 172 urejanj ažurirano, dodane osnovne značilnosti poezije Novejše urejanje →
Vrstica 3: Po končani [[gimnazija\|gimnaziji]], ki jo je obiskoval v domačem kraju, je odšel na študij v [[Ljubljana\|Ljubljano]]. Tam je uspešno zaključil študij [[primerjalna književnost\|primerjalne književnosti]] in sociologijo kulture na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti]]. Ljubezen do svoje izvoljenke ga je zadržala v Ljubljani, kjer vse od zaključenega študija dela kot svobodni [[književnik]] in prevajalec iz [[angleščina\|angleškega]], [[hrvaščina\|hrvaškega]] in [[srbščina\|srbskega]] [[jezik]]a. Izdal je ~~sedem~~osem [[pesniška zbirka\|pesniških zbirk]] - ''Sutre'' (1991, reprint 2002, 2003), ''Reka'' (1993), ''Odpiranje delte'' (1995), ''Nasledstvo'' (1998), ''Drevo in vrabec'' (1999), ''Nafta'' (2002) in, ''Jesensko listje'' (2006) in "Copati za hojo po Kitajski" (2008) - ter ~~zbirki~~zbirke [[esej]]ev ''Svetloba znotraj pomaranče'' (1996) in, ''Pesem ostaja ista'' (2000)., ~~Njegovo~~''Pešec'' ~~trenutno~~(2003) ~~nastajajoče~~in ~~delo~~''Čitanka ~~je zgodovinsko~~Panini'' ~~o odraščanju v nekdanji [[Jugoslavija\|Jugoslaviji]]~~(2007). V knjižni obliki je izšel še prevod pesmi [[Yehuda Amichai\|Yehude Amichaija]], sodeloval pa je tudi pri prevajanju več ameriških pesnikov. Redno objavlja v številni literarni in časopisni periodiki. Kot [[urednik]] za poezijo deluje v okviru [[Literatura(revija)\|revije Literatura]]. Tam deluje tudi kot mentor pesniških delavnic. Njegova dela so prevajana v številne evropske jezike. Za svoje delo je prejel mnogo literarnih nagrad. Med vidnejšimi sta [[nagrada Prešernovega sklada\|nagrada Prešernovega sklada]] v letu 1996 ter nagrada sklada [[Hubert Burda\|Huberta Burde]], ki jo je prejel med prvimi nagrajenci v letu 1999. Zupanovo pesništvo je bilo v začetku devetdesetih let sprejeto kot prelomno, zaradi navezav na Ameriko in zlasti zaradi "dehermetizacije" jezika, to je, zaradi večjega poudarka na enostavni, nemetaforični govorici. V ''Reki'' in ''Odpiranju delte'' je znatnejši delež pridobila tudi nekoliko hermetičnejša metaforična govorica, vendar je osnovna značilnost njegove poezije, vsaj deloma pod vplivom novejše ameriške poezije in še zlasti pod vplivom nekaterih njenih pesnikov (npr. [[William Carlos Williams]]), vseskozi ostajal prepoznaven enostaven jezik in večinoma dolg verz. Poleg ameriških pesnikov, je v njegovem horizontu in poeziji zaznaven vpliv [[Czesław Miłosz\|Czesława Miłosza]], [[Cesare Pavese\|Cesareja Paveseja]] in nekaterih mlajših poljskih pesnikov (npr. Marcina Świetlickega). Zaradi tega njegova poezija nenehno niha med neorealizmom, postsimbolizmom, intimizmom, še zlasti pa ostankom novoromantičnega subjektivizma. V njegovih pesmih močno vlogo igrata motiv in tema spomina, ki sta povezana z naivno, a močno nostalgijo po kraju otroštva. Medtem ko ''Jesensko listje'' velja za enega najizrazitejših primerov motivov novega rojstva in očetovstva v slovenski poeziji, pa ''Nafta'' velja za prvi primer značilne "zupanovske" ironije oziroma komike. [[Matevž Kos]] o njej ugotavlja, da združuje visoko in nizko; [[Alenka Jovanovski]], ki ugotavlja, da od ''Nafte'' naprej Zupanova poezija pretežno niha med nostalgičnim spominom in ironijo, pa vsaj v nekaterih pesmih zaznava tudi groteskne elemente. [[Marcello Potocco]] pa je Zupanovo ironijo oziroma njene groteskne elemente označil kot strategijo, s katero pesniški subjekt sklepa navidezno zavezništvo z bralcem, zato da se vzpostavi kot pesniško večvredni, vsemogočni lirski subjekt. V tem smislu se Zupanova ironija očitno izkazuje kot novoromantična ironija. == Izbrana bibliografija== Zupan, Uroš. Nafta. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.<br /> Zupan, Uroš. Sutre. (3. ponatis). Ljubljana: LUD Šerpa, 2003.<br /> Zupan, Uroš. Lokomotive. Ljubljana: Beletrina, 2004.<br /> Zupan, Uroš. Jesensko listje. Ljubljana: LUD Literatura, 2006.<br /> Zupan, Uroš. Copati za hojo po Kitajski. Ljubljana: LUD Literatura, 2008. == Viri== Jovanovski, Alenka. „Lokomotive in pešhoja čez blatno vodo.“'' Uroš Zupan: Lokomotive''. Ljubljana: Beletrina, 2004: 75-95.<br /> Kos, Matevž. „Zadnji odcep za Parnas.“ ''Matevž Kos (ur.). Mi se vrnemo zvečer: antologija mlade slovenske poezije 1990-2003''. Ljubljana: Študentska založba, 2004: 189-222.<br /> Potocco, Marcello. "Grenko je peti slavo umu ali Resni pesniki morajo biti v prvih bojnih vrstah." ''Literatura'', 21.211/212 (2009), str. 234-249. == Zunanje povezave ==

Uroš Zupan: Razlika med redakcijama