'''Berlinski kongres''' je bil sestanek predstavnikov takratnih velikih sil - [[NemčijaNemško cesarstvo|Nemčije]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], [[Francija|Francije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Kraljevina Italija|Italije]], [[Rusija|Rusije]] - in [[TurčijaOsmansko cesarstvo|TurčijeOsmanskega cesarstva]] - ki so se sestajali junija in julija [[1878]] v [[Berlin]]u.
Po končani [[rusko-turška vojna, 1877|rusko-turški vojni]] leta [[18781877]] in po [[sanstefanski mir v San Stefanu|miru v San Stefanu]] se je zelo povečal ruski vpliv na [[Balkan|Balkanskem polotoku]], med balkanskimi [[država]]mi pa je po tem sporazumu največ dobila [[Bolgarija]]. Avstro-Ogrska in Anglijavelika Britanija sta se čutili močno ogroženi in tako je bil z nemškim posredovanjem leta 1878 sklican berlinski kongres, ki mu je predsedoval in ga suvereno obvladal [[Nemci|nemški]] [[kancler]] [[Otto von Bismarck]].
Po enem mesecu je bila sklenjena [[mirovna pogodba]], ki je temeljito spremenila politični [[zemljevid]] jugovzhodne [[Evropa|Evrope]]. Največ je seveda izgubila premagana [[Turčija]]osmanska država, med zmagovalkami pa [[Bolgarija]]. [[Srbija]], [[Črna gora]] in [[Romunija]] so na berlinskem kongresu postale [[neodvisnost|neodvisne]] države. [[Avstro-Ogrska]] je smela okupirati [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
Berlinski kongres je imel daljnosežne posledice v evropski zgodovini in nekdanja zavezništva so se temeljito pomešala.
