Redakcija: 15:06, 30. maj 2009 uredi Schekinov Alexey Victorovich (pogovor \| prispevki) 293 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:27, 10. junij 2009 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.923 urejanj m robot Spreminjanje: nov:Teorie de relativitate; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Relativity-formula.png\|thumb\|Slavna enačba]] '''Teoriji relativnosti ''' sta dve [[fizika~~\|fizikalni~~]]lni [[teorija\|teoriji]], ki ju je objavil [[Albert Einstein]]: [[posebna teorija relativnosti]] in [[splošna teorija relativnosti]]. Izraz »relativnost« je skoval [[Max Planck]] leta [[1908]], da bi poudaril kako posebna teorija relativnosti (in kasneje splošna teorija relativnosti) upošteva [[načelo relativnosti]]. Einsteinu izraz ni bil všeč in je želel imenovati svojo (posebno) teorijo relativnosti ''teorijo invariant''. == Posebna teorija relativnosti == [[~~File~~Slika:Albert Einstein 1979 USSR Stamp.jpg\|thumb\|250px\|<math>E=mc^2</math>]] Einsteinov članek, objavljen [[30. junij]]a [[1905]], ''O [[elektrodinamika\|elektrodinamiki]] premikajočih se teles'' (''Zur Elektrodynamik bewegter Körper''), je predstavil [[posebna teorija relativnosti\|posebno teorijo relativnosti]]. Posebna teorija relativnosti pravi, da opazovalca v [[inercialni opazovalni sistem\|inercialnih opazovalnih sistemih]], ki se drug glede na drugega [[gibanje\|gibljeta]] enakomerno, z nobenim [[poskus]]om ne moreta ugotoviti kateri od njiju je v »absolutnem gibanju«, oziroma kateri »miruje«. To je dejansko [[Galileo Galilei\|Galilejevo]] [[načelo relativnosti]]. Einstein je k temu načelu vključil pojave v [[elektrika in magnetizem\|elektriki in magnetizmu]], zaradi katerih je morala [[Lorentzova transformacija]] nadomestiti [[Galilejeva transformacija\|Galijejevo]]. Tako nastala teorija ima več presenetljivih posledic. Še posebej teorija zahteva, da je [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum]]u neodvisna od opazovalca, ne glede na njegovo [[gibanje]] ali na gibanje vira [[svetloba\|svetlobe]]. Invariantnost hitrosti svetlobe je posledica [[Maxwellove enačbe\|Maxwellovih enačb]]. Vrstica 10: * [[fizikalni zakon]]i so enaki v vseh inercialnih opazovalnih sistemih. == Splošna teorija relativnosti == [[splošna teorija relativnosti\|Splošno teorijo relativnosti]] je Einstein objavil leta [[1916]] (kot niz predavanj jo je že [[25. november\|25. novembra]] [[1915]] poslal [[Pruska akademija znanosti\|Pruski akademiji znanosti]]). Intenzivno jo je razvijal od leta [[1907]]. Krajevna [[Lorentzova kovariantnost\|Lorentzova simetrija]] v prisotnosti snovi nadomesti skupno Lorentzovo simetrijo posebne teorije relativnosti. Splošna teorija relativnosti je geometrijska teorija, kjer prisotnost snovi »ukrivlja« [[prostor-čas]] in ta [[ukrivljenost]] spreminja [[pot]]i prostih delcev (in celo [[svetloba\|svetlobe]]). Za opis [[gravitacija\|gravitacije]], kot posledico geometrije prostora-časa, teorija uporablja matematična orodja [[diferencialna geometrija\|diferencialne geometrije]] in [[tenzor~~\|tenzorjev~~]]jev, ki so bila ob njenem nastanku novost v fiziki. Teorija temelji na splošnem načelu relativnosti, ki zahteva da so fizikalni zakoni enaki za vse opazovalce, in ne samo za tiste, ki se gibljejo [[enakomerno gibanje\|enakomerno]]. Od tod izvira tudi ime teorije. {{commons\|Category:Theory of relativity}} {{povezava z izbranimi\|de}}▼ {{povezava z izbranimi\|zh}}▼ {{Link FA\|de}}▼ [[Kategorija:Relativnost]] Vrstica 22 ⟶ 26: [[Kategorija:1908 v znanosti]] [[Kategorija:1916 v znanosti]] ▲{{povezava z izbranimi\|de}} ▲{{povezava z izbranimi\|zh}} ▲{{Link FA\|de}} [[als:Relativitätstheorie]] Vrstica 68 ⟶ 67: [[nn:Relativitetsteorien]] [[no:Relativitetsteorien]] [[nov:~~Relativitate~~Teorie de relativitate]] [[pl:Teoria względności]] [[pt:Teoria da relatividade]]

Teorija relativnosti: Razlika med redakcijama