Argentina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mojca J. (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mojca J. (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 64:
 
[[Slika:Constitución Nacional Argentina 1853 - página 1.jpeg|thumb|right|Prva stran argentinske ustave od leta 1853.]]
25. maja 1810, po novicah, da je [[Napoleon]] vrgel Kralja [[Ferdinand VII|Ferdinanda VII]] izs prestola, so prebivalci Buenos Airesa izkoristili priložnost, da bi postavili prvo neodvisno vlado (''Primera Junta''). Dogodki so poznani kot ''Revolución de Mayo'' ([[Majska Revolucija]]). Uradna neodvisnost od Španije je bila podpisana 9. julija 1816 na kongresu v [[Tucumán|Tucumanu]] (''Congreso de Tucumán''). Leto kasneje je General [[José de San Martín]] prečkal [[Andi|Ande]], da bi osvobodil [[Čile]] in [[Peru]], in s tem izničil špansko grožnjo.
 
[[Slika:Smartin.JPG|thumb|left|San Martín, narodni heroj.]]
Po neodvisnosti Združene Province Reke del Plata so se Centralisti in Federalisti (špansko ''Unitarios'' in ''Federales'') večkrat bojevali med sabo, dokler narodna stabilnost ni bila ustavljena z ustavo leta 1853, ne dolgo potem, ko je [[Justo José de Urquiza]] premagal ''[[caudillo|caudilla]]'' iz Buenos Airesa [[Juan Manuel de Rosas|Juana Manuela de Rosasa]]. Vendar se je [[Buenos Aires (provinca)|provinca Buenos Aires]] združila z Argentinsko Konfederacijo (''Confederación Argentina'') šele leta 1861, po bitkah Cepeda (1859) in Pavón (1863).
 
Po vojni trojne zveze proti [[Paragvaj]]u v 1865 so tuje invazije in evropska imigracija pripeljale do moderne agrikulture. Med letom 1878 in 1884 se je bojevala [[Osvojitev Puščave]] (''Conquista del desierto''), ki se je končala s porazom indijancev [[Pampa|Pamp]] in [[Patagonija|Patagonije]], ter njihovem podjarmljenjem<ref> Carlos A. Floria and César A. García Belsunce, 1971. ''Historia de los Argentinos'' I and II; ISBN 84-599-5081-6 </ref>,