Redakcija: 22:09, 30. maj 2009 uredi SieBot (pogovor \| prispevki) Boti 87.109 urejanj m robot Dodajanje: gan:阿根廷 ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:49, 7. junij 2009 uredi razveljavi Mojca J. (pogovor \| prispevki) 41 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 46: \|} '''Argentina''' je [[država]] v [[Južna Amerika\|Južni Ameriki]] med [[Andi]] in južnim [[Atlantski ocean\|Atlantikom]]. Na vzhodu meji na [[Urugvaj]] in [[Brazilija\|Brazilijo]], na severu na [[Paragvaj]] in [[Bolivija\|Bolivijo]], ter na zahodu na [[Čile]]. SZ 2.791.810 [[Kvadratni kilometer\|km²]] površine je druga največja država v Južni Ameriki in osma na svetu. Uradni jezik je [[španščina]]. Argentina zahteva tudi [[Falklandski otoki\|Falklandske otoke]] (''Islas Malvinas'', 12.173 km²), [[Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki\|Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke]] (3,903 km²), ter del [[Antarktika\|Antarktike]] med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del [[Province Argentine\|province]] [[Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur]]. Vrstica 74: Med 1880 do 1930 je Argentina preživela razcvet, hvaležna izvozni ekonomiji. Število prebivalstva se je sedemkrat povečalo. Konservativni oligarhični politiki (''[[Generación del 80]]'') so vladali do 1916, ko je zakon univerzalnih volitev dovolil ''Radikalom'' dostop do predsednikovega sedeža. Vendar so vojaki vlado strmoglavili [[Hipólito Yrigoyen\|Hipólita Yrigoyena]] leta 1930, tako, da so konservativci vladali še eno desetletje. General [[Juan Perón]] je bil izbral za predsednika leta 1946. Več pravic je dodelil delavskem sindikatom, a ga je ''Revolución Libertadora'' odstranila iz pozicije. Od ~~1950ih~~petdesetih do srede ~~1970ih~~sedemdesetih so se menjavale na oblasti civilni predsedniki brez široke podpore in mehke vojaške vlade. Ta desetletja je ekonomija rasla in revščina padla na 7% v 1975. Po drugi strani je ekonomija postala vedno bolj zaščitna, politično nasilje pa vedno bolj kruto z radikalnimi skupinami kakor ''[[Triple A]]'' in ''[[Montoneros]]''. Leta 1973 je Perón drugič postal predsednik, a leto kasneje je umrl, tako da je njegova tretja žena [[Isabel Martínez de Perón\|Isabel]] postala predsednica. Brez Peronove karizme in z neuspešno ekonomsko politiko, je Argentina preživela še en državni prevrat 24. maja 1976. [[Slika:Pinochet y Videla.jpg\|thumb\|right\|Argentinski vojaški predsednik [[Jorge Rafael Videla\|Videla]], z Čilenskim [[Augusto Pinochet\|Pinochet]], 1978.]] Vrstica 82: [[Slika:Raúl Alfonsín - Presidente - presidenciagovar.jpg\|thumb\|left\|Alfolsín leta 1983, pri vrnitvi demokracije.]] Demokracija je bila vzpostavljena leta 1983, ko je [[Raúl Alfonsín]] iz Radikalne Meščanske Unije (''[[Unión Cívica Radical]]'') nastopil kot predsednik. V času njegove oblasti se je vzpostavila civilna kontrola nad vojsko in številni vojaki, ki so sodelovali med umazano vojno, so bili obsojeni. A Alfonsín je moral odstopiti šest mesecev pred koncem svojega mandata zaradi velike inflacije in nasprotovanja akterjev na ekonomskem področju. Predsednik [[Carlos Menem]], ki je sledil, je kljub obljubam med kampanjo privatiziral večino državnih podjetij (letalsko, električno, telefonsko, poštno, železniško, itd.), in fiksiral argentinski peso ena-na-ena z ameriškim dolarjem. To je prineslo mednarodne preobrate in ekonomsko rast, vendar je v tisem desetletju propadlo veliko domače industrije, ker niso mogli konkurirati z uvoženimi izdelki z nižjimi ~~cenam~~cenami. Predsednik Fernando de la Rua je, dve leti potem, ko je bil izvoljen in zaradi masivnega bega kapitala, moral blokirati vse bančne račune (''[[Corralito]]''). Finančna kriza ga je prisilila k odstopu 20. decembra 2001. Naslednja dva tedna so vladali med mnogimi protesti (glej ''[[Cacerolazo]]'') različni provizorični predsedniki. 2.januarja je bil [[Eduardo Dualde]] izbran za začasnega predsednika. Ta čas je argentinska dolga je šla v default.

Argentina: Razlika med redakcijama