Topnost: Razlika med redakcijama

dodanih 1.353 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
'''Topnost''' ali '''topljivost''' je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu [[topljenec]]), da se enakomerno porazdeli v določenem [[topilo|topilu]], in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je [[kapljevina|kapljevinska]] komponenta sistema, medtem ko je topljenec [[trdnina]], kapljevina ali [[plin]].
[[Topnost]] je zmožnost substance, da se enakomerno porazdeli v drugih substancah.
 
Na topnost močno vpliva [[temperatura]], zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot [[gram|g]] topljenca/100 [[ml]] topila) poda še temperatura topila.
Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se[[ gradniki]] ene faze porazdelijo med gradniki druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kakdar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
 
Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci ([[molekula|molekulami]], [[atom]]i, [[ion]]i ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se[[ gradniki]] ene faze porazdelijo med gradnikigradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. KakdarKadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo [polarna snov] topila v [polarnem topilu], med tem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo [nepolarna snov] bolj topna v [nepolarnem topilu]. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
 
Med [[polarnost|polarnimi]] molekulami nastajajo razmeroma močne [[kemijska vez|vezi]], zato je verjetneje, da se bo [polarna snov] topila v [polarnem topilu], med temmedtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo [nepolarna snov] bolj topna v [nepolarnem topilu]. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije,dipol -dipol interakcije, ter molska masa topljenca.
 
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije,dipol dipol-dipol interakcije, ter [[molska masa]] topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95% etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5% raztopini natrijevega hidroksida in 5% raztopini klorovodikove kisline.
 
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v [[voda|vodi]], 95 % etanolu[[etanol]]u in heksanu[[heksan]]u. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5 % raztopini [[natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] in 5 % raztopini [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]].
 
[[Kategorija:Kemija]]
 
[[af:Oplosbaarheid]]
[[ar:انحلالية]]
[[bs:Rastvorljivost]]
[[ca:Solubilitat]]
[[cs:Rozpustnost]]
[[cy:Hydoddedd]]
[[de:Löslichkeit]]
[[el:Διαλυτότητα]]
[[en:Solubility]]
[[es:Solubilidad]]
[[eu:Disolbagarritasun]]
[[fr:Solubilité]]
[[gl:Solubilidade]]
[[hr:Topljivost]]
[[id:Kelarutan]]
[[it:Solubilità]]
[[he:מסיסות]]
[[hu:Oldhatóság]]
[[nl:Oplosbaarheid]]
[[ja:溶解度]]
[[no:Løselighet]]
[[nn:Løysingsevne]]
[[pl:Rozpuszczalność]]
[[pt:Solubilidade]]
[[ro:Solubilitate]]
[[ru:Растворимость]]
[[simple:Solubility]]
[[fi:Liukoisuus]]
[[sv:Löslighet]]
[[ta:கரைதிறன்]]
[[tr:Çözünürlük (kimya)]]
[[uk:Розчинність]]
[[zh:溶解性]]
17.613

urejanj