Tabula Peutingeriana: Razlika med redakcijama

[[Slika:Part_of_Tabula_Peutingeriana.jpg|right|thumb|300px|Del Peutingerjeve Tabule. Od zgoraj navzdol [[Balkan]], [[Jadransko morje]] z [[Dalmacija|dalmatinskimi]] [[otok]]i (skrajno desno [[Krf]]), [[Apulija]], [[Kalabrija]], [[Sicilija]], [[Libija]].]]

''Tabula'' ni zemljevid v današnjem pomenu besede, ker ne prikazuje oblike ozemlja v sorazmerju z realnim obsegom. Narisane so le [[Rimski imperij|rimske]] ceste z imeni krajev in razdaljami med njimi, kar bi po današnji terminologiji bolj ustrezalo [[turistični vodnik|turističnemu vodniku]] po rimskem cesarstvu. V tistih časih so se take turistične karte imenovale ''itinerarium'' in so bile precej skromne. To karto so pa uporabljale [[rimska legija|rimske legije]] med premiki iz enega oporišča do drugega, zato prinaša tudi imena manjših krajev, ki so nudila prenočišče in preskrbo. Je neke vrste predhodnik diagramov, ki predstavljajo današnje linije [[podzemna železnica|podzemnih železnic]], kjer nima važnosti natančen potek tračnic in oris prepotovanega ozemlja, pač pa samo smer poti in oznaka postaj.

Puntingerjeva tabula sestoji iz enajstih [[pergament]]nih listov, ki sestavljajo 33 cm visok in 680 cm dolg trak. Izvedenci so mnenja, da je prvotno obstajala tudi dvanajsta pergamena z [[Pirenejski polotok|Iberijskim polotokom]], ki je edini manjkajoči del cesarstva. Risba se razvija samo vodoravno, od [[zahod]]a proti [[vzhod]]u, medtem ko je v smeri [[sever]] - [[jug]] popolnoma stlačena, vendar brez opuščanja podatkov. Zarisane so vse ceste imperija, od [[Velika Britanija|Britanskih]] otokov do [[Sri Lanka|Sri Lanke]] in [[Kitajska|Kitajske]], v skupni dolžini preko 200.000 kilometrov. Mesta, ki jih je 555, so označena s podobo dveh hišic, pomembnejša z medaljo. Označenih je še 3.500 različih drugih objektov, kot so recimo [[svetilnik]]i ali svetišča.

Ni mogoče določiti natančnega datuma nastanka te listine. Z vso verjetnostjo je nastajala postopoma skozi več [[stoletje|stoletij]] in ni bila nikoli ažurirana. Ni na primer zarisanih nekaterih cest, ki so nastale okoli leta [[109 pr. n. št.]] in je označeno mesto [[Pompeji]], ki je izginilo leta [[79]], kar bi postavljalo izvedbo mape pred ta dva datuma. Toda z medaljo je označeno mesto [[Istanbul|Kostantinopel]], ki je nastalo leta [[328]], kar bi postavljalo zapis v [[4. stoletje|četrto stoletje]]. Iz tega se da sklepati, da je delo nastajalo v več obdobjih, verjetno po deželah, a novi prispevki so se samo dodajali starim, ki se niso izpopolnjevali. Avtorji so bili torej različni, a danes izvedenci menijo, da je treba pripisati [[geografija|geografsko]] zasnovo dela [[Mark Vipsanij Agripa|Agripi]] in na tej osnovi naj bi nato razni pisarji dali listini obliko itinerarija. Leta [[1265]] je anonimni [[menih]] delo prepisal in ta izvedba je leta [[1507]] prišla v roke Peutingerju. Ta ga je pripravil za tisk, a popolna izdaja je izšla šele 51 let po njegovi smrti. Trenutno se nahaja v [[Dunaj]]ski Hofbibliothek pod imenom ''Codex Vindobonensis''.

*Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986

*[http://fr.wikipedia.org/wiki/Table_de_Peutinger]

*[http://www.fh-augsburg.de/~harsch/Chronologia/Lspost03/Tabula/tab_pe00.html Bibliotheca Augustana]

[[he:מפת פויטינגר]]

[[hr:Tabula Peutingeriana]]

[[id:Peta Peutinger]]

[[it:Tavola Peutingeriana]]