Redakcija: 16:24, 9. maj 2009 uredi SieBot (pogovor \| prispevki) Boti 87.109 urejanj m robot Dodajanje: wo:Yolaakon ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:25, 27. maj 2009 uredi razveljavi MauritsBot (pogovor \| prispevki) Boti 5.554 urejanj m robot Dodajanje: la:Liquidum; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:2006-02-13 Drop before impact.jpg\|thumb\|300px\|Kapljevina (voda v kozarcu) zavzame obliko posode. [[Kaplja]] med padanjem zaradi površinske napotosti teži k obliki [[krogla\|krogle]].]] [[Slika:2006-01-28 Drop-impact.jpg\|thumb\|300px\|[[Kaplja]] ob trku z gladino povzroči pestro dogajanje pod vplivom [[vztrajnost~~\|vztrajnosti~~]]i in površinske napetosti. Dobro je viden obročasti val s [[krona\|krono]].]] '''Kapljevína''' (oznaka '''L''') je [[snov]] v takšnem [[agregatno stanje\|agregatnem stanju]], v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno [[prostornina\|prostornino]] in tvori gladino. Zaradi [[površinska napetost\|površinske napetosti]] kapljevine tvorijo kapljice. Kapljevine skupaj s [[plin]]i uvrščamo med [[tekočina\|tekočine]]. [[Gostota]] kapljevin je pri navadnih pogojih istega [[velikostni red\|velikostnega reda]] kot gostota [[trdnina\|trdnin]], a veliko večja od gostote [[plin]]ov. [[Stisljivost]] kapljevin je istega [[velikostni red\|velikostnega reda]] kot pri [[trdnina~~\|trdninah~~]]h ter veliko manjša od stisljivosti plinov. Delci kapljevine ([[molekula\|molekule]] ali gruče molekul) se znotraj prostornine, ki jo kapljevina zavzema, gibljejo razmeroma prosto. Na gladini uhajanje kapljevinskih delcev omejuje medsebojna privlačnost delcev. Medsebojna privlačnost delcev je vzrok za pojav [[površinska napetost\|površinske napetosti]]. Kapljevina v stiku s plinom [[hlapenje\|hlapi]], dokler se v plinu ne vzpostavi ravnotežni [[delni tlak]] hlapov ([[para\|pare]]). Kapljevina ne more trajno obstajati v [[vakuum~~\|vakuumu~~]]u. Hlapenju nasprotni pojav je [[kondenzacija]]. Te pojave prehajanja snovi iz kapljevite plinasto obliko ali obratno opazujemo v naravi kot: [[sušenje]], nastajanje [[meglica\|meglice]] nad vodno gladino, »padanje« [[rosa\|rose]] ... Pri segrevanju kaplejvina lahko doseže [[vrelišče]]. [[Uparjanje]] v tem primeru imenujemo [[vrenje]], za katerega je značilno, da [[para]] nastaja tudi znotraj prostornine, ki jo zavzema kapljevina, v obliki [[mehur\|mehurčkov]]. Vrstica 43: [[ja:液体]] [[ko:액체]] [[la:Liquidum]] [[ln:Bomái]] [[lt:Skystis]]

Kapljevina: Razlika med redakcijama