Ernest Ružič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 21:
 
== Življenje in delo ==
 
Ernest Ružič se je rodil 4. aprila 1941 v Peskovcih na Goričkem, osnovno šolo je prve štiri razrede obiskoval v OŠ v Adrijancih, druge štiri razrede pa v Šalovcih na Goričkem. Po osnovni šoli je tri leta delal na kmetiji, naprej je šel na srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu pri Murski Soboti, nato pa je začel študirati na mariborski pedagoški akademiji, usmerjen v študij slovenskega, srbohrvaškega in makedonskega jezika. Sedaj živi v Murski Soboti.
Za svojo poklicno pot si je izbral novinarstvo (že med študijem na Radiu Maribor) in se z njim ukvarja že od leta 1965, vseskozi na RTV Slovenija. Sprva kot dopisnik Radia Slovenija iz Pomurja, nato kot novinar v Uredništvu oddaj za Slovence po svetu. Po letu 1980 pa deluje kot dopisnik TV Slovenija iz Pomurja in redaktor TV oddaje Mostovi – Hidak, v oddaji za in o prekmurskih Madžarih. Je tudi stalni sodelavec TV oddaje Slovenci v zamejstvu, o Slovencih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Delal je kot specializiran novinar za manjšine in kulturo, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil prvi stalni RTV dopisnik iz Madžarske in madžarskega zamejstva, nato zopet dopisnik TV Slovenija iz Pomurja. Od leta 2002 deluje kot novinar v oddaji Radia Slovenija Sotočje, kjer poroča o Slovencih na madžarskem in avstrijskem Štajerskem. Življenje štajerskih Slovencev spremlja od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, načrtno pa od leta 1993. Življenje Slovencev na Madžarskem pa spremlja od leta 1968. Daljše obdobje je poročal o gradiščanskih Hrvatih v Avstriji in o mednacionalnih odnosih v Vojvodini v Srbiji.
Kot stalni zunanji sodelavec je z manjšinsko tematiko sodeloval v:
• Delu,
• Primorskem dnevniku – Trst,
• Slovenskem vestniku,
• Našem tedniku – Celovec,
• Porabju – Monošter,
• Slovenskem koledarju – Monošter,
• Rodni grudi,
• Sloveniji,
• Oddaji Svet,
• Moji Slovenci,
• slovenski program Radia Monošter,
• oddaja madžarske TV Slovenski utrinki.
 
Bil je sourednik več zbornikov, ki jih je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru, Sodelovanje ob meji; v teh zbornikih je sodeloval tudi kot avtor publicističnih prispevkov, najpogosteje na temo informiranja narodnosti in o narodnosti.
 
DELA ERNESTA RUŽIČA
 
Prvo pesniško zbirko Ljudje, človek, ljudje je izdal leta 1967 v samozaložbi. Leta 1973 je objavil v Dialogih cikel 4 pesmi z naslovom Pesmi iz skupine abeceda, ki pa je bil v celoti objavljen v Ružičevi naslednji pesniški zbirki Milijonta vsakdanjost, ki je izšla leta 1976 pri Pomurski založbi. Vmes je tudi še objavljal v reviji Dialogi in Sodobnost ter v radijskih oddajah, zlasti v Literarnem nokturnu na Radiu Slovenija in na Radiu Maribor. Leta 1980 je pri Pomurski Založbi skupaj s pokojnim madžarskim književnikom Sandorjem Szunyoghom izdal dvojezično madžarsko – slovensko pesniško zbirko z naslovom Naj – Leg. Sodeloval je tudi v dvojezičnem slovensko – madžarskem zborniku Pomurske založbe Sozvočje. Daljše obdobje je sourejal revijo za kulturo Dialogi, ki izhaja v Mariboru, kjer je tudi objavljal poezijo, krajšo prozo in publicistiko. Leta 1991 je prav v Dialogih objavil cikel enajstih pesmi z naslovom Zeleno, ki ga je vključil v naslednjo in zanj najpomembnejšo pesniško zbirko z naslovom Delibab. Cikel Zeleno je sicer skrajšal in pesmi preoblikoval ter jih vključil v pesniško zbirko, izdano leta 1997 pri založbi Franc - Franc v Murski Soboti – Delibab. Leta 1998 pa pri isti založbi izide prvi izmed treh romanov Érd. Leta 1999 je v sodelovanju še s tremi pesniki izšla v ediciji revije Separatio zbirka z naslovom Glasovi province, za katero je Ružič prispeval cikel sedmih pesmi z naslovom Bele kače. Leta 2001 pa v ediciji revije Separatio sodeluje v skupinski izdaji pesmi z naslovom Dvakrat stesana krsta, za katero prispeva cikel pesmi Sedem kačastih zabesed. Drugi in hkrati najboljše ocenjeni roman z naslovom Vijolični dim ali roman o treh letnih časih izide leta 2001 zopet pri založbi Franc – Franc, istega leta pa tudi pesniški izbor z naslovom Razsanjani dan. Zadnji Ružičev roman Pesem Črnih mlak pa je izšel leta 2006. Leta 2007 pa je ugledala luč sveta dvojezična slovensko - nemška pesniška zbirka Vtisnjenke.
 
== Navedki ==