Pero: Razlika med redakcijama

{{Drugipomeni}}

[[Slika:Parts of feather modified.jpg|thumb|'''Deli peresa:'''<br/>1. kosmača<br/>2. rebrce (rahis)<br/>3. vejica (radius)<br/>4. puh<br/>5. votli tulec (calamus)]]

'''Pero''' je izrastek [[koža|kože]] [[ptiči|ptičev]], ki ga sestavljajo [[keratin|poroženele]] celice [[povrhnjica|povrhnjice]]. Izrašča po vsem telesu ptičev in tvori zaščitno plast, ki ji skupno pravimo '''perje'''. Izraz »perje« pomeni tudi množico peres, ne nujno v kontekstu poraščenosti ptičev, npr. kot polnilo za [[blazina|blazine]]. Po prisotnosti peres se ptiči ločijo od vseh drugih skupin [[živali]]. S perjem so bili poraščeni samo še [[dinozavri]] iz [[podred (biologija)|podreda]] [[Theropoda]], neposredni predniki ptičev. Perje ptičem služi kot toplotna [[izolacija]], je kritično za sposobnost letenja, njegova barva in oblika pa imata vlogo pri [[spolno vedenje|spolnem vedenju]] ali skrivanju pred plenilci. Peresa naj bi se razvila iz nitastih izrastkov kože dinozavrov, ki so služili za toplotno izolacijo.

 

Ptičje pero je sestavljeno iz tulca, strženastega rebrca, vej, gladkih in kaveljčastih vejic, ki skupaj sestavljajo kosmačo<ref name="Geist">{{navedi knjigo |author={{aut|Geister, Iztok}} |authorlink=Iztok Geister |title=Slovenske ptice |year=1989 |publisher=[[Mladinska knjiga]] |location=Ljubljana }}</ref>. Tulec je vsajen v kožo in se na drugi strani nadaljuje v osrednje rebro ali os, iz katerega dvostransko izrašča na stotine stranskih vej, nameščenih v eni ravnini. Iz vej se zopet dvostransko cepijo žarki ali vejice in na tistih, ki so obrnjene proti vrhu peresa, so drobni kaveljčki, s katerimi se oprijemajo nekaveljčkastih vejic naslednje stranske veje. Takšna prepletajoča zgradba daje peresu stalno obliko in trdnost.

 

Po strukturi se β-keratin, ki sestavlja peresa, [[kljun]]e in [[krempelj|kremplje]] ptičev nekoliko razlikuje od α-keratina, ki ga najdemo v človeških [[las]]eh in [[noht]]ih. [[beljakovina|Beljakovinske]] verige so namreč med seboj povezane z [[vodikova vez|vodikovimi]] in [[disulfidna vez|disulfidnimi]] vezmi, kar tem strukturam daje še večjo trdnost.

 

Poznamo dva glavna tipa peres, '''krovna''' in '''puhasta''' peresa.

*Krovna peresa imajo ravno osrednjo os ali rebro, iz katerega izraščajo ožja stranska rebra, iz teh pa še manjša stranska rebrca, ki držijo rebra skupaj, zaradi česar slednja tvorijo ravno površino. Na bazi je predel med seboj nepovezanih reber, ki tvorijo puhast del peresa - kosmačo.

 

 

Zaradi mehkobe in odlične toplotne izolacije uporabljamo perje, predvsem [[gosi|gosje]], kot polnilo za blazine, [[odeja|odeje]], [[spalna vreča|spalne vreče]] in zimska oblačila. V preteklosti so perje uporabljali tudi za izdelavo [[puščica|puščic]] in pisanje. Sorodnim pisalom tako še danes pravimo [[pero (pisalo)|pero]].

 

[[Orli|Orlova]] peresa imajo za [[Ameriški staroselci|ameriške staroselce]] veliko kulturno in versko vrednost.

 

{{refsez}}

 

* [http://www.earthlife.net/birds/feathers.html Ptičje pero] {{ikona en}}

{{zbirka|Feather|Pero}}

{{ptiči}}

 

[[Kategorija:Telesna zgradba ptic]]

 

[[ar:ريش]]

[[eo:Plumo]]

[[es:Pluma]]

[[fi:Höyhen]]

[[fr:Plume]]