Bosna (reka): razlika med redakcijama

odstranjenih 4.743 zlogov ,  pred 12 leti
brisan bosansko-angleško-slovenski tekst, namesto njega povzetek (če se komu ljubi prevajat, je preostanek v zgodovini strani)
m ({{prevedi}}, {{slog}})
(brisan bosansko-angleško-slovenski tekst, namesto njega povzetek (če se komu ljubi prevajat, je preostanek v zgodovini strani))
{{drugipomeni2|Bosna}}
{{prevedi}}
[[slika:River Bosna.jpg|thumb|220px|Bosna pri Visokem]]
{{slog}}
'''Bosna''' je [[reka]] v osrednji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], ki izvira pri vasi [[Vrutci]] v bližini mesta [[Ilidža]]. Izvir ob vznožju gore [[Igman]] je na 500 m n.v., domačini mu pravijo ''Vrelo Bosne'' in je priljubljena izletniška točka Sarajevčanov. Reka nato teče po osrednji Bosni in Hercegovini ter se po 273 km pri [[Bosanski Šamac|Bosanskem Šamcu]] izliva v [[Sava|Savo]].
 
Dolina Bosne povezuje [[panonska nižina|panonsko nižino]] z osrednjo Bosno, to pa dolina [[Neretva|Neretve]] z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Je najbolj naseljen predel BiH, kjer živi skoraj milijon prebivalcev in kjer se nahaja industrijsko središče države. Tu ležijo mesta [[Sarajevo]], [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]], [[Kakanj]], [[Zenica]], [[Zavidovići]], [[Žepče]], [[Maglaj]], [[Doboj]], [[Modriča]] in Bosanski Šamac.
Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini. Izvire iz tridesetak kraških vrela u selu Vrutci u blizini grada Ilidže u podnožju planine Igman na 500 m nadmorske visine . Dvigne od trideset kraških izvirov v vasi blizu mesta Vrutci Ilidza v podnožju planine Igman na 500 m nadmorske višine. Sam lokalitet izvora se naziva Vrelo Bosne i poznato je sarajevsko izletište. I mestu vira imenujemo Vrelo Bosne in je znano Sarajevo resort. Protiče centralnim delom Bosne, a kod Bosanskog Šamca se uliva u reku Savu . Vsebuje osrednjem delu Bosne in v bosanski Šamca uživati v reko Savo. Reka Bosna pripada crnomorskom slivu . Reka pripada Bosni Crnomorsko slivu. U rimsko vreme reka se zvala Bathinus i neki istoričari smatraju da je po njoj i nastala reč Bosna. V rimskem času reke se imenuje Bathinus in nekateri zgodovinarji verjeli, da je proizvedena in beseda Bosni. U gornjem toku, od izvora do Zenice , protiče kroz Sarajevsko, Visočko, Kakanjsko i Zeničko polje. Na vrhu je seveda virov Zenica, teče skozi Sarajevo, Visočko in Zenica Kakanjsko področju. U srednjem toku se probija kroz klisure usečene u čvrste stene, Vranduk-Nemila i Maglaj-Doboj, au donjem toku od Doboja do ušća, protiče nestabilnim koritom kroz aluvijalnu ravan gdje pravi više rukavaca, ada i meandara. V sredini med odmorom skozi gorges rezani v trdnem rock, Vranduk-tih in Maglaj-Doboj, na dnu v Doboj na usta, teče skozi dolino nestabilnih naplavljenih plain kjer pravico vejo več, Ada in Meandar.
 
{{Bih-geo-stub}}
Reka Bosna je duga 273 km, duboka je 1-3 m (u virovima dostiže dubinu i do 10 m) a široka je od 35 do 170 m. Bosna reke je 273 km, je 1-3 m globoko (iz virov in dosežejo globino do 10 m) in široka od 35 do 170 m. Najviše je sužena između Maglaja i Doboja . Večina je zmanjšal med Maglaj in Doboja. Obale su joj visoke od 1,5 do 6m, a delimično su obrasle šumom i žbunjem. Coast visoke od 1,5 do 6 m, in so zajete drevesa in grmičevje. Na više mesta pravi slapove i brzake. V več mestih resnično slapove in brzice. Prosečan pad joj iznosi 1,48m/km, a srednja količina proticanja vode oko 100m100m³/s. Povprečen padec je 1,48 m / km za srednje količino vode okoli marec 100m100m ³ / s. Najveći vodostaj je u periodu mart - maj iu novembru , a najniži u avgustu i septembru . Najvišji vodostaj v obdobju marec - maj in november, in najnižja v avgust in september. Nizvodno od Maglaja je moguće splavarenje za vreme srednjeg i visokog vodostaja. Nižji od Maglaj rafting je mogoče za srednje in visoko vodo.
[[Kategorija:Reke v Bosni in Hercegovini]]
 
[[en:Bosna (river)]]
Retko plavi okolno zemljište, osim nizvodno od Modriče gdje se češće izliva. Redki modra okoliška zemljišča, razen pod Modriča, kjer več izliva. U donjem toku nanosi veće količine šljunka, stvarajući plićake. V spodnji seveda proda večje količine snega, oblikovanje plitvo. Dno korita Bosne čine pretežno nepropustljive stiene. Bosna dnu postelje so večinoma neprepustne stiene. Gazovi preko Bosne su retki. Gazovi v Bosni so redki. Smrzava se samo za vrijeme jakih zima. Smrzava samo v času hude zime. Glavne pritoke rijeke Bosne su: Željeznica (26,9 km), Miljacka (35,9 km), Krivaja (101 km), Spreča (137,5 km) i Stavnja (30,4 km) sa desne strane, a Fojnička reka (46 km), Lašva (49,4 km) i Usora (82 km) sa leve strane. Glavni pritok reke Bosne so: železniški promet (26,9 km), Miljacka (35,9 km), Krivaja (101 km), Stop (137,5 km) in Stavnja (30,4 km) na desni strani, a reka Fojnička (46 km), Lašva (49,4 km) in Usora (82 km) na levi strani. Sve imaju veći pad od Bosne osim Spreče. Vsi imajo večje zmanjšanje Bosne razen Ustavi.
 
Bosna sa svojim pritokama raspolaže godišnje potencijalnom hidroenergetskom snagom od 3,30 milijardi kWh. Bosna s svojimi pritoki ima letni vodna potenciala moči 3,30 milijarde kWh. Jedina hidrocentrala, Bogatić , izgrađena je posle Drugog svetskog rata na reci Željeznici sa snagom od 6,5 MW. Edina hidrocentrale, Bogatić, je bila zgrajena po drugi svetovni vojni na željezničkoj z močjo 6,5 MW. Sliv Bosne zahvata 10460km² sa srednjom nadmorskom visinom od 640 mi najvećim delom ograničen je srednjim i niskim planinama. Bosna usta namazi 10460km ² s srednjo nadmorsko višino od 640 mi v glavnem omejena srednje in nizke gore.
 
Dolina Bosne spaja Panonsku niziju sa centralnom Bosnom, odakle je dolinom Neretve vezana sa Jadranskim morem . Valley Bosne skupaj Pannonian basin iz srednje Bosne, kjer je v dolino Neretve, povezanih z Adriatic Sea. Kroz ovu dolinu prolazi železnička pruga i put koji produžuju dolinom Neretve . Skozi te doline železniškem in cestnem prometu, ki se razteza v dolino Neretve. Dolinu Bosne preseca železnička pruga i put Tuzla - Doboj - Banja Luka . Bosna rezano dolini železniškem in cestnem Tuzla - Doboj - Banja Luka. U srednjem toku je dolinom Lašve povezana putem prema Travniku i dalje prema Bihaću dok u gornjem toku u dolinu Bosne izbija put Višegrad - Sarajevo . V sredini je v dolini Lašve povezana do Travnik, in nadalje na Bihaću, medtem ko v zgornjem delu doline v Bosni med izbruhi dana Višegrad - Sarajevo.
 
Dolina reke Bosne je najnaseljenija oblast Bosne i Hercegovine iu njoj se nalazi skoro milion stanovnika kao i industrijski centar države. Rečnih dolin z Bosno je najnaseljenija območja Bosne in Hercegovine in je skoraj en milijon prebivalcev kot tudi industrijsko središče države. Naselja uz Bosnu su drumskog tipa, ponegde dosta razređena. Naselja v Bosni s vrsta ceste, in včasih dokaj redke. U dolini Bosne se nalaze gradovi Sarajevo , Visoko , Kakanj , Zenica , Zavidovići , Žepče , Maglaj , Doboj , Modriča i Bosanski Šamac . V dolini mest Bosna Sarajevo, Visoko, Kakanj, Zenica, Zavidovici, Žepče, Maglaj, Doboj, Modriča in Bosanski Samac.