Nasir at-Tusi: Razlika med redakcijama

S svojo knjigo ''Traktat o popolnem štirikotniku'', (''O četverokotniku'', ''Knjiga o diagonalni (transverzalni) figuri'') (''Kitabu aš-Šaklu-l-kita´'') je v [[Evropa|Evropo]] prinesel [[trigonometrija|trigonometrijo]] in tudi [[Omar Hajam|HajamHajamovo]]ovo teorijo razmerij, kar je danes sicer težko presoditi. V knjigi je pisal: »Vsako od teh razmerij lahko imenujemo

Sistematično je razvil sferno trigonometrijo in jo tako pretvoril v od [[astronomija|astronomije]] ločeno samostojno matematično vejo. Pozneje se je z delom [[François Viète|VièteVièteja]]ja, [[John Napier|NapierNapierja]]ja, [[Bonaventura Cavalieri|CavalieriCavalierija]]ja, [[Jean-Charles de Borda|de Borde]], [[Jean le Rond d'Alembert|d'AlembertAlemberta]]a, [[Johann Heinrich Lambert|LambertLamberta]]a in [[Carl Friedrich Gauss|GaussGaussa]]a razvila v današnjo uporabno obliko. At-Tusi se je dotaknil tudi problemov ploščinske (ravninske) trigonometrije. Poznal in uporabljal je [[sinusni izrek]] za poševnokotni [[trikotnik]]. Zgodaj v [[8. stoletje|8. stoletju]] so arabski astronomi v trigonometričnih problemih prevzeli grški postopek s [[tetiva (matematika)|tetivatetivami]]mi in [[lok (geometrija)|lokloki]]i ter indijski postopek funkcije [[sinus]] pri stalni [[hipotenuza|hipotenuzi]], čeprav so se po vsej verjetnosti nagibali bolj k indijski. Do konca [[10. stoletje|10. stoletja]] so določili sinus in še pet preostalih funkcij. Prvi jih je vseh 6 objavil [[Abul Vefa]]. Odkrili in dokazali so več osnovnih [[izrek]]ov trigonometrije, za ravninske in sferne trikotnike. Več matematikov je predlagalo, da namesto grške vrednosti za stalen polmer kroga ''r'' = 60 vzamemo ''r'' = 1, kar uporabljajo današnje vrednosti [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]]. Uporabljali so tudi polarni trikotnik za sferne trikotnike. Svoja odkritja so uporabili tako v astronomiji, pri pomoči v računanju astronomskih dogodkov in pri računanju smeri [[Meka|Meke]] za pet dnevnih molitev, ki jih zahteva muslimanski verski zakon. Arabski učenjaki so izdelali tabele z izredno natančnostjo. Njihove tabele sinusov in tangent, s korakom 1/60 [[stopinja|stopinje]], so bile na primer natančne bolj kot ena proti 700 [[milijon]]ov.

V astronomiji je [[Ptolemej]]a dopolnil z [[Evdoks]]om. Prevedel je v [[arabščina|arabščino]] Ptolemeja in [[Evklid]]a. [[gibanje|Gibanja]] [[planet]]ov je sestavljal iz [[kroženje|kroženj]] tako umetelno, da je pri njem [[Ptolemejev model|Ptolemejev postopek]] dosegel svoj predkoperniški vrh. At-Tusi je uvedel svojo vrsto modela, podobno Ptolemejevim [[ekvant]]om, ki je uporabljal [[at-Tusijev par|at-Tusijeve pare]], kjer je manjši krog krožil znotraj večjega kroga z dvakrat večjim polmerom od manjšega. Tako je pred [[Nikolaj Kopernik|KopernikKopernikom]]om in [[Johannes Kepler|KeplerKeplerjem]]jem v opisovanju gibanja planetov skupaj z [[Aryabhata I.|Āryabhato I.]] dosegel [[Hiparh]]a in Ptolemeja.

Sestavil je nove astronomske tabele ''al-Zidž al-Il-Kani'' (dobesedno ''[[ilkanat|Il-kanove]] zvezde'') v čast Hulaguja, prvega Il-Kana. Dokončal jih je leta [[1272]] in jih objavil v času vladanja [[Abaka Kan|Abaka Kana]]a, drugega Il-kana, Hulagujevega sina. Tabele so bile znane po vsej [[Azija|Aziji]]. Iz njih je pozneje črpal tudi [[Gijasedin al-Kaši|Kašani]]. V tem delu je moč videti vpliv kitajske astronomije prek Hulagujevega astronoma [[Fao Mundži|Faa Mundžija]], ki je sodeloval pri sestavljanju tabel.

V [[filozofija|filozofiji]] je branil [[avicennizem]] pred napadi sunitske teologije, posebno pred [[Fahr ad-Din Razi|Fahr ad-Din Razijem]]jem. Nasir at-Tusi velja za tvorca šiitskega avicenizma, ki se je za razliko od kratkotrajnega latinskega v srednjem veku obdržal v šiitski teologiji vse do danes<ref>Corbin, str. 200</ref>.

[[fa:خواجه نصیر طوسیتوسی]]