France Bevk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Delo: dp |
|||
Vrstica 13:
== Delo ==
Bevkovo literarno delo je zelo obsežno, saj zajema pesmi, zgodovinske in sodobne romane, [[novela|novele]], [[povest]]i, [[črtica (književnost)|črtice]], [[drama|drame]], mladinske povesti in [[pesem|pesmi]], [[filmski scenarij]], [[potopis]] in [[prevod]]e. Ko so ob Bevkovi sedemdesetletnici naredili seznam njegovih del, so ugotovili, da je napisal čez 100 knjig. Že pred prvo svetovno vojno in med njo je Bevk pisal pesmi, za katere je značilna razgibana [[ritmika]], drzna [[simbolika]] in iskrena doživetja. Na njegovo pesem je sprva zelo vplival [[Oton Župančič|Župančič]], pozneje pa se je kot [[pesnik]] nagibal k [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Piasateljevanja se je učil pri domačih pisateljih. Tukaj je predvsem čutiti vpliv [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Kasneje pa je Bevk prišel v [[realizem|realistično opisovanje]] sodobne snovi, česar se je naučil pri [[Rusija|ruskih]] in [[Francija|francoskih]] [[realizem|realistih]]. Svoja dela je
Znani Bevkovi povesti iz kmečkega življenja sta ''Krivda'' in ''Ljudje pod Osojnikom''. Po vsebini in slogu je najbolj znano Bevkovo delo roman ''Kaplan Martin Čedermac'' (1938), v katerem pisatelj obsoja [[raznarodovanje]], nasilje nad ljudstvom in protinarodne cerkvene ustanove v času fašistične [[Italija|Italije]]. Da bi se varoval fašistične policije, je moral Bevk delo izdati v Ljubljani pod psevdonimom ''Pavle Sedmak''. Še pred vojno in po njej je France Bevk mnogo pisal za mladino. Njegov topli odnos do otrok mu je pomagal, da je ustvarjal to, kar jih je zanimalo in kar jim je bilo potrebno za [[vzgoja|vzgojo]]. Za najmlajše je pripovedoval [[pravljica|pravljice]], večje pa vodil po svetu, jih učil [[bonton|kulturnega vedenja]] ali jim pripovedoval o svojem življenju. V mladinska dela je nevsiljivo vnesel spoznanja o naravi, družbi in življenju ter toplo domoljubje. V povestih ''[[Pastirci]]'', ''[[Grivarjevi otroci]]'' in ''[[Pestrna]]'' je popeljal Bevk svoje mlade bralce v tolminske hribe, med revne [[bajtar]]je in [[dninar]]je. Njihovi otroci morajo že z desetimi ali dvanajstimi leti k bogatim kmetom služit. Knjiga ''Tonček'' pripoveduje o dečku, ki je živel v [[Gorica|Gorici]], kjer so fašisti zaprli vse slovenske šole, in se moral učiti [[italijanski jezik]]. Pomembno delo je tudi zgodba ''[[Lukec in njegov škorec]]'', v kateri opisuje, kako sta Lukec in njegova mati krenila na pot z ladjo proti [[Amerika|Ameriki]], kjer ju je pričakoval oče, ki je še pred njima odšel služit in poskusil »priti do kruha«.
| |||