Zelo zanimiva vrsta kraškega izvira je '''bruhalnik''', ki mu [[Kras (področje)|Kraševci]] pravijo '''fontana'''. KerKjer iztok iz podzemlja ovirajo [[sifon]]i (''smrki''), voda priteka na površje le obdobno, ko se notranji [[rezervoar]]ji toliko napolnejo, da voda po [[načelo|načelu]] [[vezne posode|veznih posod]] prestopi sifonsko zaporo. Taki izviri so najpogostejši na [[Primorska|Primorskem]] krasu, zato imajo [[italijanščina|italijansko]] ime, čeprav v [[Italija|Italiji]] takih izvirov skoraj ni. Posebno v preteklih časih so bile fontane intenzivno izkoriščane za preskrbo pitne vode, ker se velikokrat nahajajo na lahko dostopnih krajih. Omembe vredna je [[ulica]] sedmih fontan v [[Trst]]u (še danes ''Via Settefontane''), kamor je v [[antični Rim|rimski]] dobi vodila iz [[mesto|mesta]] [[pot]] do [[narava|naravnega]] izvira vode, ki se je pojavljal zdaj tu zdaj tam. Danes vemo, da je to bila skupina bruhalnikov, ki so se pojavljali, kadar je pač zadevni sifon dovoljeval.
Druga vrsta bruhalnikov se pojavlja na [[kraško polje|kraških poljih]], kjer voda izvira naravnost iz tal. Tudi v teh primerih je iztok odvisen od sifonov, ki se polnijo in prekipevajo zaradi obilice [[padavine|padavin]]. Zato je poplavljanje kraških polj tesno povezano z [[leto|letno]] dobo in od nje odvisno količino [[dež]]ja.
