Redakcija: 13:50, 26. januar 2009 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.410 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika »88.200.52.150« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »XJamRastafire« ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:15, 22. maj 2009 uredi razveljavi MauritsBot (pogovor \| prispevki) Boti 5.554 urejanj m robot Dodajanje: da, he, id, ka, tr Spreminjanje: it, mk; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 3: '''Sveti Ciril in Metod''' sta bila grška [[misijonar]]ja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju [[Slovani\|Slovanov]]. Pri oznanjevanju [[krščanstvo\|krščanstva]] sta uporabljala posebno pisavo [[glagolica\|glagolico]], ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana [[cirilica]] (na vzhodu) oziroma latinica (na zahodu). Ciril in Metod veljata za [[apostol]]a Slovanov in sozavetnika [[Evropa\|Evrope]]. Metod: [[812]]-[[815]], [[Solun]]; †[[6. april]] [[885]], [[Velikomoravska]]. Ciril: [[826]]-[[827]], [[Solun]]; †[[869]], [[Rim]]. == Življenjska pot == [[Slika:Ciril Metod Ohrid.jpg\|thumb\|right\|180px\|Ciril in Metod, Ohrid]] Mladost sta preživela v okolici [[Solun]]a. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši brat Mihael se je že zgodaj odločil za [[redovništvo]] in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knjižničar, poleg tega pa je na [[carigrad\|carigrajski]] visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot '''Konstantin Filozof'''. Ime Ciril je dobil šele precej pozneje. Vrstica 15: V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je šele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu po tem je Ciril umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta 869 nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta 873 je papež dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Tega pa Metod ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. [[Papež Janez VIII.]] pa je leta 880 potrdil slovansko bogoslužje. Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo: na ozemlju današnje [[Makedonija\|Makedonije]] in [[Bolgarija\|Bolgarije]] so zaradi vpliva [[grška abeceda\|grške pisave]] namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje [[Hrvaška\|Hrvaške]] in [[Slovenija\|Slovenije]] pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici od 19. ali celo do 20. stoletja. == Čaščenje == God svetih bratov Cirila in Metoda je [[5. julij]]a (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah, 14. februarja) po [[katoliški koledar\|katoliškem koledarju]] oziroma [[11. maj]]a po [[pravoslavni koledar\|pravoslavnem koledarju]] (24. maja v tistih Cerkvah, kjer uporabljajo še stari [[julijanski koledar]]). Metoda se ponekod spominjajo tudi na obletnico smrti [[ 6. april]]a. [[Papež Janez Pavel II.]] je leta 1980 Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope. Vrstica 25: Po ustnem izročilu naj bi blizu [[kraj]]a [[Mala Nedelja]] Ciril in Metod nove [[vernik]]e krstila v [[potok]]u. [[Kategorija:Svetniki\|Ciril in Metod]] [[bg:Кирил и Методий]]▼ [[bs:Ćirilo i Metodije]] ▲[[bg:Кирил и Методий]] [[cs:Cyril a Metoděj]] [[da:Sankt Kyrillos]] [[de:Kyrill und Method]] [[el:Άγιοι Κύριλλος και Μεθόδιος]] [[en:Saints Cyril and Methodius]] [[eo:Cirilo kaj Metodo]] [[es:Cirilo y Metodio]] [[eofi:~~Cirilo~~Kyrillos ~~kaj~~ja ~~Metodo~~Metodios]] [[fr:Cyrille et Méthode]] [[he:קירילוס ומתודיוס]] [[hr:Ćiril i Metod]] [[itid:~~Santi~~Siril ~~Cirillo~~dan ~~e Metodio~~Metodius]] [[it:Cirillo e Metodio]] [[ka:კირილე და მეთოდე]] [[la:Cyrillus et Methodius]] [[mk:Св. Кирил и Методиј]] [[pl:Cyryl i Metody]] [[ru:Кирилл и Мефодий]] [[sr:Ћирило и Методије]] [[fitr:~~Kyrillos~~Kiril jave ~~Metodios~~Metodius]] [[uk:Кирило і Мефодій]]

Sveti Ciril in Metod: Razlika med redakcijama