Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + predloga |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Oddelek za geografijo''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] in je največje [[geografija|geografsko]] [[pedagogika|pedagoško]] izobraževalno telo v [[Slovenija|Sloveniji]].
==Zgodovina==
Geografija ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, saj njenim začetkom institucionalno sicer še neorganiziranega dela lahko sledimo že od 19. stoletja naprej. Že ob ustanavljanju ljubljanske univerze je bila med nacionalnimi vedami omenjena tudi geografija in že avgusta 1919 sta bili predvideni za geografijo na takratni ustanovljeni ljubljanski univerzi kar dve stolici (fizična geografija,antropogeografija), vendar je bil šele aprila 1920 imenovan Artur Gavazzi za prvega rednega profesorja geografije. Z delom je pričel leta 1921. Istega leta je bil v okviru Filozofske fakultete ustanovljen Geografski inštitut, v katerem je Gavazzi zbral okoli sebe skupino zagretih študentov in diplomantov, ki so leta 1922 ustanovili Geografsko društvo Slovenije. Kot dober organizator je že tedaj poskrbel za obsežno knjižnico in zbirko kart. Opremil je tudi laboratorij za limnološka in oceanografska raziskovanja. Študij geografije je v prvem obdobju potekal v glavnem po vzoru avstrijskega študijskega sistema. Po odhodu Gavazzija na novo ustavljeno katedro za fizično geografijo v Zagrebu, je bil leta 1927 na njegovo mesto izvoljen Anton Melik, ki je nato z Svetozarjem Ilešičem od leta 1933 do konca šestdesetih let kreiral študij in znanstveno usmerjenost slovenske univerze. Melik in kasneje Ilešič sta se z veliko vnemo lotila pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela, neprestano pa se je povečevalo tudi število študentov. Ob Meliku in Ilešiču je slovenska geografska znanost suvereno in plodno vstopila v takratni jugoslovanski, evropski in svetovni znanstveni prostor. Leta 1925 je Geografsko društvo pričelo izdajati danes najstarejšo in osrednjo strokovno geografsko revijo Geografski vestnik. Šele po 2.svetovni vojni je slovenska geografija kot ena najmlajših nacionalnih ved pridobila širše možnosti za organizacijski, študijski in vsebinski razmah, vendar sta se Melik in Ilešič vse do začetka 60-tih let sama ubadala z obsežnim pedagoškim delom, izdajo učbenikov, znanstveno-raziskovalnim delom in številnimi pomembnimi nestrokovnimi funkcijami. Potrebe so se zaradi naraščajočega števila študentov in uvajanja novih predmetov stopnjevale. Razmere so se izboljšale šele po letu 1959, ko je tretje predavateljsko mesto zasedel Vladimir Klemenčič. Leta 1961 so Geografski inštitut pri Univerzi preimenovali v Oddelek za geografijo, ki je s časoma pridobil tudi nove fakultetne učitelje in sodelavce. Tako se je matična geografska enota močno okrepila. V letu 1966 se je začel tudi podiplomski študij, ki se je kasneje še razmahnil in postal vse bolj logična oblika izpopolnjevanja najbolj nadarjenih diplomantov. Po Ilišičevem mnenju si je ljubljanska geografska šola s svojim jedrom na Univerzi v 60-tih letih prejšnjega stoletja pridobila nadpovprečen ugled in neke vrste vodilno vlogo v takratni jugoslovanski geografiji, stopnjevala pa se je tudi živahna mednarodna dejavnost. Leta 1957 je didaktika geografije pod imenom Metodika pouka geografije prvič postala visokošolski predmet. Znanstveno-raziskovalna in pedagoška dejavnost, ki se je sprva razmahnila z ustanovitvijo Inštituta za geografijo Univerze, se je kasneje razširila tudi z že obstoječima geografskima inštitucijama ter z ustanovljenima geografskima oddelkoma v okviru ljubljanske in mariborske Pedagoške akademije.
V okviru študijskega procesa poteka usposabljanje pedagogov za [[učitelj]]ske poklice in nepedagogov s petimi strokovnimi usmeritvami. Pod okriljem oddelka delujejo tudi [[fizična geografija|fizičnogeografski]] in [[kartografija|kartografski]] laboratorij ter kartografska in knjižna zbirka, slednji v okviru [[Osrednja humanistična knjižnica|Osrednje humanistične knjižnice]].
==Organiziranost==
Katedre na Oddelku za geografijo:
*Katedra za regionalno geografijo
*Katedra za politično geografijo
*Katedra za fizično geografijo
*Katedra za družbeno geografijo
*Katedra za didaktiko geografije
*Katedra za varstvo geografskega okolja
*Katedra za geografijo turizma
*Katedra za regionalno planiranje
==Študijski programi==
===Dodiplomski študij===
'''Dodiplomski 4-letni študij'''
Dodiplomski ("stari","nebolonjski") študij geografije sestavljajo 4 leta študija v prevladajoči obliki "kontaktnih ur" (predavanj, seminarjev, vaj) ter eno absolventsko leto, ki je namenjeno predvsem izdelavi in zagovoru diplomskega dela ter diplomskemu študiju.
'''Dodiplomski 3-letni bolonjski študij'''
V letu 2005 so na oddelku začeli s pripravo prenove študijskih programov po bolonjskih smernicah.
*'''Enopredmetni/"samostojni" študij geografije'''
Prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija-enopredmetni traja 3 leta (6 semestrov) in skupaj obsega 180 kreditnih točk. Študijski program nima smeri. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant/ka je diplomirani geograf (un.) oziroma diplomirana geografinja (un.). Diplomant predlaganega študijskega programa pridobi temeljna znanja, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna znanja iz področja geografije.
*'''Dvopredmetni pedagoški študij geografije'''
Poteka v kombinaciji z drugim študijskim programom, najpogosteje z enim od študijskih programov na Filozofski fakulteti. Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Geografija traja 3 leta (6 semestrov) in skupaj obsega 90 kreditnih točk. Študijski program nima smeri. Strokovni naziv, ki ga pridobi diplomant/ka je diplomirani geograf (UN) in ... oz. diplomirana geografinja (UN) in ..., pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.Diplomantke in diplomanti prvostopenjskih dvodisciplinarnih univerzitetnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja povezovati med seboj in tako tudi z drugimi področji.
===Podiplomski študij (predbolonjski)===
Podiplomski študij geografije izobražuje strokovnjake, ki so usposobljeni zasamostojno znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na raziskovalnih inštitutih, visokošolskih ustanovah in drugih ustanovah, kjer so potrebni podiplomsko izobraženi kadri s področja geografije.Pri podiplomskem študiju kandidati poglobijo in razširijo metodološko
znanje in se poglobljeno seznanijo s teorijo in metodologijo raziskovalnega dela v geografiji. Usposobijo se za reševanje konkretnih znanstvenih problemov.
'''Magistrski študij in doktorski študij'''
Magistrski študij geografije je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami, doktorski študij pa z 240 kreditnimi točkami (60 točk za vsako leto). Pri magistrskem študiju odpade 30 kreditnih točk na magistrsko delo in individualno raziskovalno delo, 90 kreditnih točk pa na največ 6 predmetov, ki so lahko različno ovrednoteni glede na njihov obseg. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant/ka je magister geografije oz. magistrica geografije.
Razen predmetov, ki so v predmetniku tega programa, veljajo kot enakovredni v tem kreditnem sistemu tudi drugi predmeti iz podiplomskih programov naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, ki so po dogovoru z mentorjem in kandidatom ter ustreznim oddelkom Filozofske fakultete ali druge visokošolske ustanove vključeni v individualne programe.
Študijski program Geografija - podiplomski študij predvideva več oblik mednarodnega sodelovanja:
Izbor posameznih specialističnih predmetov na tujih visokošolskih ustanovah, sodelovanje tujih strokovnjakov kot mentorjev in somentorjev pri izdelavi magistrskega dela in doktorske disertacije, vabljena predavanja tujih strokovnjakov v okviru rednega programa podiplomskega študija, opravljanje laboratorijskih in drugih analiz, za katere na oddelku ni ustrezne opreme, v tujini, sodelovanje tujih strokovnjakov pri naših podiplomskih ekskurzijah in terenskem delu v tujini in sodelovanje naših podiplomskih učiteljev in študentov pri mednarodnih obiskih pri nas.
Oddelek za geografijo razvija podiplomski študij na področjih, kjer ima za razvoj in izvajanje raziskovalnega dela zagotovljeno kadrovsko in materialno infrastrukturo.Visokošolski učitelji se usmerjajo v številne strokovne specializacije, so metodološko dovolj razgledani in strokovno profilirani. Kandidati za magistrski študij se zato lahko odločajo za smer študija, ki je njihovemu interesu in sposobnostim najbližja.
===Nagrade===
Z namenom dvigniti kvaliteto študija in motivirati študente za delo, so leta 2000 uvedli Priznanja Oddelka za geografijo FF, UL. Podeljujejo jih za nadpovprečno kvalitetne pisne izdelke (seminarske naloge, diplomska dela) njihovih študentov. Ugotavljajo namreč, da Prešernova nagrada, ki jo dobi praviloma le eden z Oddelka, za tako množične populacije ne zadošča več, ne želijo pa, da bi bila kvalitetna dela prezrta.
==Predstojniki==
Nosilcev predstojništva za predvojno in medvojno obdobje ni mogoče zanesljivo ugotoviti, saj je bil do leta 1928 edini predavatelj Artur Gavazzi. Zamenjal ga je Anton Melik, v študijskem letu 1940/41 pa se mu je kot stalni predavatelj pridružil tudi Svetozar Ilešič.
* 1949–1960 Dr. Anton Melik
* 1960–1963 Dr. Svetozar Ilešič
* 1963–1966 Dr. Igor Vrišer
* 1966–1970 Dr. Marjan Žagar
* 1970–1972 Dr. Jakob Medved
* 1972–1973 Dr. Ivan Gams
* 1973–1976 Dr. Darko Radinja
* 1976–1977 Dr. Mirko Pak
* 1977–1979 Dr. Igor Vrišer
* 1979–1980 Dr. Mirko Pak
* 1980–1981 Dr. Ivan Gams
* 1981–1982 Dr. Franc Lovrenčak
* 1982–1985 Dr. Marijan M. Klemenčič
* 1985–1986 Dr. Vladimir Klemenčič
* 1986–1988 Dr. Matjaž Jeršič
* 1988–1989 Dr. Dušan Plut
* 1989–1992 Dr. Andrej Černe
* 1992–1993 Dr. Jurij Kunaver
* 1993–1996 Dr. Anton Gosar
* 1996–1998 Dr. Mirko Pak
* 1998–2000 Dr. Marijan M. Klemenčič
* 2000–2002 Dr. Darko Ogrin
* 2002–2004 Dr. Metka Špes
* 2004–2006 Dr. Marko Krevs
* 2006–2008 Dr. Dejan Rebernik
* 2008– Dr. Tatjana Resnik Planinc
==Društvo mladih geografov==
Začetki Društva mladih geografov Slovenije segajo v leto 1988, ko se je pod okriljem Ljubljanskega geografskega društva izoblikovala študentska sekcija. Organizirala je predvsem ekskurzije v območja, ki jih terenske vaje niso zaobjemale. Med leti 1993 in 1995 je bila sekcija neaktivna zaradi menjave generacij, študijsko leto 1995–1996 pa pomeni ponoven začetek aktivnejšega delovanja. Pričelo se je tudi več sodelovanja z Evropskim združenjem geografov (EGEA), ki povezuje preko 100 geografskih društev iz več kot 25 evropskih držav, s katerimi se je začelo tudi mednarodno sodelovanje.
Izdajajo semestralno glasilo GEOmix, ki je še danes glavni in zelo bran časopis ne samo članov društva, ampak tudi drugih geografov. Sekcija je pridobivala vse več dejavnih članov. Septembra leta 1997 so se udeležili 8. letnega kongresa Egea na Portugalskem, v decembru istega leta pa je prišlo do ustanovitve DRUŠTVA MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE (DMGS). Od takrat je društvo zelo dejavno tako na lokalnem kot mednarodnem področju. Leta 1997 so organizirali prvi poletni geografski tabor Vilenica 1997, novembra je bil orientacijski tek na Rožnik. Sledile so ekskurzije in izmenjave.
==Alumni-AGUL==
Alumni AGUL je klub geografov [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Člane Alumni kluba sestavljajo diplomanti in podiplomski študenti Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ostali prijatelji geografije na Univerzi v Ljubljani. Z organiziranjem strokovnih in družabnih dejavnosti ohranjajo povezanost in sodelovanje med pripadniki vseh generacij diplomantov in podiplomskih študentov.
==Publikacije==
'''Znanstvena revija Dela'''
Oddelek za geografijo je leta 1985 začel izdajati znanstveno glasilo DELA, v katerih so objavljeni rezultati raziskovalnega dela članov oddelka in prispevki udeležencev znanstvenih srečanj, ki jih organizira Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. DELA izhajajo v 500 izvodih.
'''Zbirka znanstvenih monografij GeograFF'''
GeograFF je zbirka monografij Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov.
==Viri==
* [http://www.geo.ff.uni-lj.si/ Spletna stran Oddelka za geografijo]
* [http://www.dmgs.org/html Društvo mladih geografov Slovenije]
* [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/dela.html Znanstvena revija Dela]
==Zunanje povezave==
* [http://www.geo.ff.uni-lj.si/ Spletna stran Oddelka za geografijo]
'''Publikacije'''
* [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/dela.html Znanstvena revija Dela]
* [http://www.geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=/geograff Zbirka znanstvenih monogafij GeograFF]
'''Geografski organizaciji za mlade'''
* [http://www.dmgs.org/html Društvo mladih geografov Slovenije]
* [http://www.geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=alumni-agul Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani]
{{FILOF}}
| |||