Stepni volk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janeznovak (pogovor | prispevki)
{{slog}}
dp, wikifikacija
Vrstica 1:
'''''Stepni volk''''' (v izvirniku {{jezik-de|Der steppenwolfSteppenwolf}}) je novela[[roman]] nemško-švicarskega avtorja [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]]. V Nemčiji je bila prvič izdana leta [[1927]]. NovelaRoman je mešanica [[avtobiografija|avtobiografije]] in domišljijskih elementov, poimenovanapoimenovan pa je po osamljenem stepnem volku. Zgodba temelji predvsem na krizi Hessejevega duhovnega sveta v 1920-ih letih. Protagonist je vpet med človečnostjo in agresijo ter brezdomnost stepnega volka. NovelaRoman je postaladoživel internacionalnimednarodni uspeh, čeprav je Hesse trdil, da joga ljudje razumejo narobe.
{{slog}}
 
==Vsebina==
 
Knjiga se začne z uvodom nečaka mestne gospe. Slednji opiše svoje vtise o Harryju Hallerju, možu srednjih let, ki je nekaj časa živel pri njima. "»Prava"« zgodba se začne po naslovu "»Samo za trčene"«. To zgodbo je napisal Haller in jo zapustil prej omenjenemu.
Stepni volk (Der steppenwolf)je novela nemško-švicarskega avtorja Hermanna Hesseja. V Nemčiji je bila prvič izdana leta 1927. Novela je mešanica avtobiografije in domišljijskih elementov, poimenovana pa je po osamljenem stepnem volku. Zgodba temelji predvsem na krizi Hessejevega duhovnega sveta v 1920-ih letih. Protagonist je vpet med človečnostjo in agresijo ter brezdomnost stepnega volka. Novela je postala internacionalni uspeh, čeprav je Hesse trdil, da jo ljudje razumejo narobe.
 
Začne se s protagonistovim premislekom o njegovemsvojem življenju. Razmišlja o povprečnih ljudeh, svoji nesreči, lahkomiselnosti in buržoazijski družbi. Na enem od svojih brezciljnih sprehodov po mestu sreča moža, ki nosi oglas za magično gledališče in mu da majhno knjižico z naslovom "»Razprava o stepnem volku"«. Ta razprava je v celoti citirana v knjigi. Harryja naslavlja z imenom in ga natančno opisuje. To je v bistvupravzaprav diskusija o možu, ki verjame, da ima v sebi dve osebi: ena je visoka, duhovna narava človeka in, druga jepa nizka, živalska (kot stepni volk). Harry je v resnici ujet v nerazložljiv boj med tema dvema naravama, v katerem nobena nikoli dokončno ne zmaga. Pamflet daje razlago o nerazložljivosti in večdelni naravi vsake človeške duše, česar Harry ne more oz. noče spoznati. Knjižica govori tudi o njegovih samomorilskih nagnjenjih in ga opisuje kot enega od "»samomorilcev"«; ljudi, ki v svoji globini vedo, da si bodo nekega dne [[samomor|vzeli življenje]]. Harry še vedno verjame, da je v redu, da spada med te "»nesmrtneže"«.
Obnova
 
Naslednji dan Harry ponovno sreča prijatelja iz akademije, s katerim je pogosto diskutiral o indijski mitologiji. Prijatelj ga povabi domov. Harry se na obisku zgrozi ob prijateljevi [[nacionalizem|nacionalistični]] miselnosti. Opazi namreč [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevo]] sliko, za katero meni, da je žaljiva do pesnika in njegove brilijantnostibriljantnosti inter da z njegovim delom nima nič. Kritizira gostitelja in njegovo ženo inter nemudoma odide. Odpravlja se proti domu in misli na samomor, a medtem, ko pa ponovno tava po mestu, se odloči malo počivati in se ustavi v plesni dvorani. Tam spozna mlado žensko z deškim obrazom, ki hitro prepozna njegovo obupanost. Dolgo se pogovarja z njo, ona pa se roga njegovemu samopomiljevanju. Na drugem srečanju Hermina Harryju sporoči, da ga bo naučila živeti in on jo upošteva. V naslednjih nekaj tednih Hermine uvaja Harryja v novo življenju: uči ga plesati, uvede ga v svet priložnostne uporabe drog, mu anjdenajde priležnico Mario. Sili ga sprejeti to kot legitimno in vredno življenje.
Knjiga se začne z uvodom nečaka mestne gospe. Slednji opiše svoje vtise o Harryju Hallerju, možu srednjih let, ki je nekaj časa živel pri njima. "Prava" zgodba se začne po naslovu "Samo za trčene". To zgodbo je napisal Haller in jo zapustil prej omenjenemu.
 
Začne se s protagonistovim premislekom o njegovem življenju. Razmišlja o povprečnih ljudeh, svoji nesreči, lahkomiselnosti in buržoazijski družbi. Na enem od svojih brezciljnih sprehodov po mestu sreča moža, ki nosi oglas za magično gledališče in mu da majhno knjižico z naslovom "Razprava o stepnem volku". Ta razprava je v celoti citirana v knjigi. Harryja naslavlja z imenom in ga natančno opisuje. To je v bistvu diskusija o možu, ki verjame, da ima v sebi dve osebi: ena je visoka, duhovna narava človeka in druga je nizka, živalska (kot stepni volk). Harry je v resnici ujet v nerazložljiv boj med tema dvema naravama, v katerem nobena nikoli dokončno ne zmaga. Pamflet daje razlago o nerazložljivosti in večdelni naravi vsake človeške duše, česar Harry ne more oz. noče spoznati. Knjižica govori tudi o njegovih samomorilskih nagnjenjih in ga opisuje kot enega od "samomorilcev"; ljudi, ki v svoji globini vedo, da si bodo nekega dne vzeli življenje. Harry še vedno verjame, da je v redu, da spada med te "nesmrtneže".
{{lit-stub}}
Naslednji dan Harry ponovno sreča prijatelja iz akademije, s katerim je pogosto diskutiral o indijski mitologiji. Prijatelj ga povabi domov. Harry se na obisku zgrozi ob prijateljevi nacionalistični miselnosti. Opazi namreč Goethejevo sliko, za katero meni, da je žaljiva do pesnika in njegove brilijantnosti in z njegovim delom nima nič. Kritizira gostitelja in njegovo ženo in nemudoma odide. Odpravlja se proti domu in misli na samomor, medtem, ko pa ponovno tava po mestu, se odloči malo počivati in se ustavi v plesni dvorani. Tam spozna mlado žensko z deškim obrazom, ki hitro prepozna njegovo obupanost. Dolgo se pogovarja z njo, ona pa se roga njegovemu samopomiljevanju. Na drugem srečanju Hermina Harryju sporoči, da ga bo naučila živeti in on jo upošteva. V naslednjih nekaj tednih Hermine uvaja Harryja v novo življenju: uči ga plesati, uvede ga v svet priložnostne uporabe drog, mu anjde priležnico Mario. Sili ga sprejeti to kot legitimno in vredno življenje.
[[Kategorija:Dela leta 1927]]
[[Kategorija:Nemški romani]]
 
[[bs:Stepski vuk]]
[[ca:El llop estepari]]
[[cs:Stepní vlk]]
[[de:Der Steppenwolf]]
[[et:Stepihunt]]
[[en:Steppenwolf (novel)]]
[[es:El lobo estepario]]
[[eo:La stepa lupo]]
[[eu:Estepako otsoa]]
[[fr:Le Loup des steppes]]
[[hr:Stepski vuk]]
[[it:Il lupo della steppa (romanzo)]]
[[he:זאב הערבה]]
[[ka:ტრამალის მგელი]]
[[nl:De steppewolf]]
[[ja:荒野のおおかみ]]
[[pl:Wilk stepowy]]
[[pt:O Lobo da Estepe]]
[[ro:Lupul de stepă]]
[[ru:Степной волк (роман)]]
[[fi:Arosusi]]
[[sv:Stäppvargen]]
[[tr:Bozkırkurdu (roman)]]
[[zh:荒原狼]]