Prva punska vojna: Razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
(dopolnitev članka)
'''Prva punska vojna''' je vojna med [[Rimljani]] in [[Kartagina|Kartažani]]. Povod za prvi spopad je bilo območje [[Sicilija|Sicilije]], bogate žitnice Sredozemlja. Zahodni del otoka je bil kartžanski, vzhodni del pa grški. Rimljani so izkoristili nenehne spore in podprli boj sicilskih in italskih [[Grki|Grkov]] za prevlado nad [[Kartagina|Kartažani]]. Prišlo je do 23-letnega boja za prevlado na Siciliji in v Zahodnem Sredozemlju.
 
Boji za Sicilijo so se za Rimljane uspešno končali, saj so v pomorskih bitkah premagovali Kartažane in izsilii mirovno pogodbo, s katero se je Kartagina zavezala, da ne bo plula v rimske vode in napadala rimskih zaveznikov, da bo 10 let plačevala visoko odškodnino in da se bo odrekla vsem svojim zahtevam do Sicilije. '''Sicilija''' je postala '''prva rimskrimska provinca''' in prvo čezmorsko ozemlje, ki je pripeljalo do prvega neposrednega stika Rima s helenističnem svetom. Kmalu zatem so si Rimljani podredili še [[Sardinija|Sardinijo]] in [[Korzika|Korziko]], ki sta postali '''druga rimskrimska provinca'''.
 
Kartažni so izgubo sicilskega ozemlja kmalu nadomestili z zasedbo ozemlja v južni Španiji. Tam so osnovali središče Nova Kartagina (''Carthago Nova'') in pripravljli nov udarec proti Rimu.
6

urejanj