Lovrenc Košir: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 68:
Pri svojem delu je spoznal zapletenost takratnega sistema obračunavanja poštnin, ki je dopuščal veliko napak in slab nadzor nad pobranim denarjem. Košir je 31. decembra [[1835]] poslal predsedniku dvorne komore predlog reforme za ''»nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«''. Postopek je predvideval frankiranje pisem z ''»umetno pritrjenimi kolki poštne takse«'', torej uporabo [[znamka|znamk]] v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Predstavljal si je, da bi [[znamka|znamke]] z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, jih nato izrezali in prilepili na pismo.<br />
Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, ga je doletela tipična usoda izumitelja – nihče ga ni toplo sprejel. S svojim predlogom, ki je bil v tistem času in prostoru očitno preveč revolucionaren, je nehote zmotil interese nadrejenih. Ob njegovi zavrnitvi je bil sicer pohvaljen za »opaženo hvalevredno prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v [[Ljubljana|Ljubljani]]. <br />
Leta [[1836]] se je srečal s trgovskim potnikom '''Gallawayem''' iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o njegovisvoji reformi v plačevanju poštnine. Danes se domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval '''[[Rowland Hill|Rowlandu Hillu]]''', ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne [[znamka|znamke]]. Njuni ideji se sicer ne ujemata popolno, a neke osnovne povezave kljub vsemu o(b)stajajo (Rowland je uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini).<br />
Glede na prve, vsaj idejne zapise ideje o poštni [[znamka|znamki]], velja kljub vsemu še danes Košir za '''pravega poštnega reformatorja''' in predlagatelja poštne [[znamka|znamke]]. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na '''1. kongresu Mednarodne poštne zveze''' leta [[1874]] v [[Bern|Bernu]]. A so vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, povsod bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je zgodilo v [[Švica|Švici]].