Redakcija: 01:31, 31. julij 2005 uredi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.232 urejanj s seznama; prevod en:Flint		Redakcija: 01:35, 31. julij 2005 uredi razveljavi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.232 urejanj sileks Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Krémen''', redko tudi '''kremenják''', je trda, [[sediment]]na [[kriptokristal]]inska [[silikat]]na [[kamnina]] steklastega videza. Navadno je temno [[siva\|sive]], [[modra\|modre]], [[črna\|črne]], ali globoko [[rjava\|rjave]] barve. V glavnem se pojavlja v [[gruda]]h in gmotah v [[kreda\|kredi]] in [[apnenec\|apnencu]]. TaKot ~~vrsta~~pričajo kosi kremena v [[~~roženec~~arheologija\|~~roženca~~arheoloških]] [[najdišče\|najdiščih]], imenovani '''sileksi''', je bila ta vrsta [[roženec\|roženca]] eden najbolj uporabljanih [[material]]ov za izdelavo [[skala\|kamnitega]] orodja med [[kamena doba\|kameno dobo]], saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca [[18. stoletje\|18. stoletja]] je ostal nujni [[mineral]]ni vir za netenje [[ogenj\|ognja]]; tudi v [[vžigalnik]]ih [[smodnik]]a za prvo [[strelno orožje]] - [[kremenjača\|kremenjačo]]. Od [[13. stoletje\|13. stoletja]] do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v [[Anglija\|Angliji]]. V [[Evropa\|Evropi]] eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz [[Belgija\|Belgije]] (Obourg, [[rudnik kremena]] v [[Spiennes\|Spiennsu]]), obalni kredi [[Rokavski preliv\|Rokavskega preliva]], [[pariški bazen\|pariškem bazenu]], [[senon]]skih [[sklad]]ih na nemškem otoku [[Rügen]] in [[jura\|jurskih]] skladih okoli [[Poljska\|poljskega]] [[Krakow]]a. Potrjeno je, da so kremen lomili že v [[paleolitik]]u, a je pridobivanje postalo pogostejše v [[neolitik]]u ([[Michelsberška kultura]] in [[kultura lijakastih čaš]]).

Kremen: Razlika med redakcijama