Wikipedija

Občina Rogaška Slatina: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m →‎Zunanje povezave: pop. povezava do Zbirke
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 22:
 
== Zgodovina ==
Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času [[Rimljani|Rimljanov]] in [[Kelti|Keltov]], ko je mimo [[Lemberg]]a in Rogatca vodila cesta iz [[Celje|Celeie]] do [[Ptuj|Petovie]]. V neposredni bližini vrelca [[Tempel]] so našli rimsko bronasto igroiglo s šestimi glavami, v bližnji [[Kostrivnica|Kostrivnici]] pa keltske kovance.
 
SlatnskaSlatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal [[alkimist]] [[Leinhardt Thurneysser]] iz [[Frankfurt]]a v svojem delu [[Pison]].
 
Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo [[Hrvati|hrvaškemu]] [[ban]]u [[Peter Zrinjski|Petru Zrinjskemu]], ki je približno leta [[1665]] pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.
 
NastanegNastanek vrelca si po mitologiji iz [[17. stoletje|17. stoletja]] razglajorazlagajo tako, da naj bi [[Apolon]], bog sonca in zdravilstva, ustvaril krilatega konja [[Pegaz]]a, ki mu je naročil, naj pije vodo iz Rogaških vrelcev. Pegaz je upodobljen tudi na grbu občine in [[I. OŠ Rogaška Slatina|I. osnovne šole]].
 
ZdravilišeZdravilišče je bilo ustanovljeno leta [[1803]], ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem [[grof Attems|grofom Attemsom]] odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije.
 
Leta [[1908]] so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. [[Joseph Knett|Josepha Knett]]a našli najbolj mineralizirano vodo [[Donat]]. Zaradi visoke vsebnoti [[magnezij]]a, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.
Vrstica 44:
[[Slika:Rogaska Slatina 3.jpg|thumb|Zdraviliški park]]
== Lega ==
Rogaška Slatina leži v Spodnjem Posotelju, na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je na 228 metrov ter geografska lega je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. NjenaPovršina površinaobčine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora.
 
== Podnebje ==
Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo ( v mestu doseže povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); )jesenske patemparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplem in vlažnem ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 milimetrov doin 1100 milimetrov. in kerKer so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to, zelo dobro vplivajovpliva na bujno vegetacijo.
 
== Vegetacija ==
Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast.
== Prebivalci ==
Arheološke najdbe pričajo najdbe pričajo , da je bilo širše območje Rogaške slatineSlatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina sedajpo zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in zaposleni v tovarni steklasteklarstvu.
 
== Kratka zgodovina ==
Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času Rimljanov in Keltov, ko je mimo Lemberga in Rogatca vodila cesta iz Celeie do Petovie. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance. Rogaška Slatina je bila prvič upodobljena leta 1678 v vedutnem zemljevidu Georga Matthausa Vischera, kjer je levozahodno od Rogatca prikazan kraj s curkom z imenom Rohitscher SaurbrunnSauerbrunn.
 
SlatnskaSlatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal alkimist Leinhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu, ki je približno leta 1665 pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.
 
== Turizem ==
Glavni predstavnik turizma je zdravilišče in terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.
 
V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera.
 
== Gospodarstvo ==
Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 15001.000 delavcev, ki proizvajajo visoko kvalitetnevisokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80% proizvodnje v izvoz.
DrugiDruga veja gospodarstva je kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 50005.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji.
Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo majhnimali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo.
 
== Šolstvo ==
V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imajo normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli pa imajo program za splošno gimnazijo ter program za izobrazbo steklarjev.
 
== Pomembne stavbe ==
Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje magistermag. Branko Kidrič, Pegazov dom, ki je najnovejša javna zgradba v Rogaški Slatini, Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanjeodkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju le-teh.
 
== Naselja v občini ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Občina_Rogaška_Slatina«