Človek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: gan:人
malo dopolnil, uredil
Vrstica 26:
== Nastanek človeka ==
: ''Glavni članek: [[Nastanek in razvoj človeka]]''
Najbolj sprejeta razlaga nastanka in razvoja človeka je [[evolucija|teorija evolucije]]. Zgodnji človečnjaki, npr. [[avstralopitek]]i, so bili prvi ljudje, ki so živeli na področju Afrike. Preživljali so se z nabiranjem [[seme]]n in [[plod]]ov ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji [[mesojedec|mesojedci]].
 
Že [[Charles Darwin]] je postavil hipotezo, da so se vse današnje vrste razvile iz drugih, ki so živele v preteklosti. Čeprav se v svoji knjigi O izvoru vrst sicer ni dotaknil človeka, pa je kljub temu omenil, da je treba v skladu z evolucijsko teorijo "osvetliti tudi izvor človeka in njegovo zgodovino". Te misli je pozneje uredil in podrobneje obdelal v svoji knjigi Izvor človeka, ki je izšla leta 1871. Knjiga je dodobra razburila tedanjo družbo, številni ugledni veljaki pa so celo menili, da je misel o izvoru človeka iz drugih živalskih vrst žaljiva in bogokletna. Kljub burnim začetkom pa se je Darwinova teorija o izvoru vrst in človeka ohranila in okrepila, tako da danes o tem ne dvomi več noben resen razumnikmalokdo.
 
Če se je sodobensodobni človek razvil iz drugih vrst, se takoj pojavijo številna vprašanja, na katera pa odgovori še zdaleč niso preprosti. Kakšnekakšne so bile te vrste, iz katerihkdaj se je razvilto človekzgodilo, ter kdaj in kako? Že Darwin je menil, da morajo o razvojni preteklosti človeka obstajati dokazi. Zdelo se mu je, da bi bilo te dokaze še najbolje iskati med fosili.
 
Naše fosilne najdbe kažejo, da so zgodnji človečnjaki, npr. [[avstralopitek]]i, živeli na področju Afrike pred okoli 200.000 leti. Preživljali so tako, da so nabirali [[seme]]na in [[plod]]ove ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji [[mesojedec|mesojedci]].
 
== Človeško telo ==
Vrstica 40 ⟶ 43:
 
=== Spola ===
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po [[biološki spol|spolu]]. Približno 51 odstotkov je [[moški|moških]], 49 odstotkov pa [[ženska|žensk]]. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega [[življenje|življenja]] potrebna [[seks|spolna združitev]] moškega in ženske{{cn}}.
 
[[Evolucija]] je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.
Vrstica 56 ⟶ 59:
*Žensk v [[parlament]]ih je bilo leta [[1996]] 11,7 odstotka.
*Prva [[država]], ki je ženskam (leta [[1893]]) podelila volilno pravico je bila [[Nova Zelandija]].
*Na vodilne državne položaje je bilo v zadnjihdvajsetem sto letihstoletju izvoljenih 28okoli 30 žensk.
*Dve tretjini [[pismenost|nepismenega]] prebivalstva sestavljajo ženske.
*Dve tretjini [[otrok]], ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
Vrstica 64 ⟶ 67:
 
===Razvoj===
Razvoj človeka se večinoma prične s spočetjem - spolnim odnosom med staršema, nosilcema dednih lastnosti, ki jih bo podedoval plod. Po [[Osemenitev|osemenitvi]] [[Jajčece|jajčeca]] v [[Mati|materinem]] telesu se prek procesa [[Delitev celic|delitve celic]] po pravilih v [[Genetski zapis|genih]] razvije novo živo bitje, ki ga mati okoli 9 mesecev nosi v maternici ([[Nosečnost|nosečnost]]), sledi [[porod]], nato se prekine fizična povezava (popkovina) med materjo in otrokom. Po rojstvu človek še naprej raste, celice pa se mu, v pravih pogojih, obnavljajo vse do smrti. Kdaj se zarodek že sme imenovati človek je predmet mnogih debat.
 
=== Rase ===
Ljudje se pogosto kategoriziramo po [[rasa|rasi]] ali [[etnična pripadnost|etnični pripadnosti]], čeprav je biološka relevantnost te razdelitve vprašljiva. Delitev temelji na prednikih in vidnih znakih, posebej barvi kože in [[obraz]]nih potezah, pa tudi na manj očitnih značilnostih, kot je tveganje za določene dedne [[bolezen|bolezni]], npr. [[anemija srpastih celic|anemijo srpastih celic]].
 
== [[Razum|Človekov razum]] ==
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških [[možgani|možganov]], [[živčje|živčnega sistema]] in sestavo [[telo (fiziologija)|telesa]] nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega [[spomin]]a. Razum (racio) je po definiciji ''obnašanje, ki prineše največjo korist'', a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti večkratpod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
=== [[Zavest]] ===
Gre za zaznavanje dogodkov ter njihovo vrednotenje. Zavest je poznana pod pojmom objektivni [[um]], [[pamet]] ali kar [[možgani]]. Gre namreč za tisti del uma, ki na osnovi čutil (torej [[sluh]]a, [[vonj]]a, [[tip]]a, [[okus]]a in [[vid]]a) zaznava oz. sprejema signale in na temelju le-teh z dolečenimi procesi sprejema odločitve.
 
Na zavest lahko vplivamo oz. jo imamo ves čas pod nadzorom, prav tako pa lahko tudi spreminjamo odločitve, ki jih sprejema.
 
==== [[Samozavest]] ====
Poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
Omenjeno poznavanje je zgolj korak bliže samozavesti, kateremu sledi "spoznavanje", ko se učimo to "orodje", te lastnosti uporabljati in jih vključevati v zunanji svet, torej raziskovati medsebojno delovanje...zavedati se svojih lastnosti ali sposobnosti pomeni, da vsaj približno poznamo efekt akcije in reakcije, v idealnih okoliščinah, seveda...in iz istega gledišča je zavedanje temelj samozavesti.
 
==== [[Motivacija]]====
Razlog za izvedbo akcije.
 
Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »''Če grem nekaj pojest, bom kasneje bolje pisal.''«). Tudi [[placebo]] deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »''Če bom pojedel tableto, bom ozdravel.''«).
 
=== [[Podzavest]] ===
Podzavest je nekakšen potrjevalec tistega, v kar verjamemo, oz. tistega, kar ji [[zavest]] ponudi kot resnico. Podzavest se nikoli ne upira tistemu, kar ji naroči zavest., Zatosaj jevsako zelomisel pomembno,spremljajo kakoreakcije v vsakempodzavesti. trenutkuKako razmišljamo, kaj govorimo in kako delujemo, ker se bolahko vsezaradi todelovanja podzavesti nekoč izraziloizrazi kot dogodek, izkušnja, lastnost. Vsaka misel je [[energija]], ki se beleži v podzavesti in se nalaga.
 
==== Navade ====
==== Refleksi[[Navade]] ====
Navade so lastnosti človeškega obnašanja, ki jih človek lahko nadzoruje, npr. [[kajenje]], [[umivanje rok]], ali [[ritem spanja]].
==== Navade[[Refleksi]] ====
Refleksi so lastnosti človekovega obnašanja, ki jih človek ne more nadzorovati, oziroma je nadzor zapleten. Kažejo se kot reakcije na zunanje ali psihološke vplive, na primer umik po dotiku ali bolečini, panika/boj po strahu.
 
=== Nagoni[[Nagon]]i ===
So lastnosti obnašanja zaradi delovanja človeških organov ali razumskih predpostavk.
 
== Medčloveški odnosi ==