CD-ROM: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 135:
za PC
====VIDEO IN DVD VIDEO KOMPONENTE====<br><br>
Minilo je skoraj bi lahko rekli natanko 6 let od predstavitve DVD medija ožjemu izboru ljudi.
Ampak še v istem letu je že velika večina ljudi ki se zanimajo za to zvrst elektrotehnike
vedela precej informacij o tem mediju, ki smo ga tako zelo pričakovali. Šele kakšno dobro
leto po predstavitvi DVD-ja so se opogumila prva 'velika' podjetja kot so Thomson, Pioneer,
Panasonic in še katera za predstavitev prvih serijskih predvajalnikov z zmožnostjo
predvajanja DVD medija. Kmalu pa je sledila prava revolucija in naprav je bilo na trgu
veliko. Težave so vsekakor bile še s software-om ampak so se zelo hitro popravile oz. izničile.
Dandanes je tudi na našem slovenskem trgu precejšnja izbira DVD komponent. Vsak, ki
kupuje kakršno koli napravo, bodisi A/V sprejemnik, bodisi DVD komponento, se spušča v
detajle in se pozanima kakšen je še njen namen razen za DVD-V predvajanje filmov. Večina
jih bo še vedelo da imamo lahko odličen zvok preko DVD medija ob podpori avdio-video
sprejemnika.
Prvi diski za DVD predvajalnike so se imenovali DAD (Digital Avdio Disc). Za prikaz teh
diskov pa predvajalniki so in še imajo PAL sistem in pa NTSC. Predvajali pa so tudi CD in
CD-Video diske, dodajmo CD-R in CD-RW. Dobili smo še zmožnost predvajanja MP3
formata. Tudi ločljivost se je nekoliko spremenila. Na začetku medija je bilo branje diskov (ne
vseh) z 20 bitno ločljivostjo (vzorčna frekvenca je bila ista - 96kHz. Popravilo se je tudi
razmerje signal/šum, ampak to je odvisno od naprave do naprave. Vsekakor pa so se zraven
rojevali še drugi prav tako novi formati. Govorimo seveda o formatih zvoka kot so Dolby
Digital. Na začetku smo imeli samo DD ampak prav kmalu so se mu pridružili še ostali
formati. Nekoliko več se je spremenilo v samem 'drobovju' predvajalnika. Ob seveda različnih
laserjih, se je spreminjala tudi sama elektronika. Ampak bolj kot to, je bilo pomembno kakšen
dekodirnik ima predvajalnik v sebi. Danes so na tržišču le še redki predvajalniki, ki vsebujejo
svoj lasten dekodirnik zvoka. Zato pač imamo A/V sprejemnike.
V zgodovini je bilo ime pač prvo ime Digital Video Disk (DVD), ampak so ga kaj hitro
spremenili v Digital Versatile Disk. Slika samega obravnavanega formata - ni znanega
nobenega medija ali kakršne koli naprave, ki bi lahko prekosila DVD v kakovosti slike.
Velika pridobitev je bila širina formata slike. Navaden format ki ga dandanes ima večina če že
ne vse televizije je format 4:3 ali 16:9. Največji format, ki obstaja je 21:9 ali kino format
2.35:1. Ta format vidimo v kinematografih in se imenuje Cinemascope. Več ali manj pa so
filmi posneti v anamorfnem širokozaslonskem 16:9 formatu.
Ampak sama kakovost slike je seveda tudi pogojena od posnetega filma, ki pa je zapisan v
medij. Naš predvajalnik pa samo prebere ta medij in ga transponira na naš zaslon.
2005 Video priključki na komponenti.
{{comp-stub}}
| |||