|
Ferdinand Raimund je bil sin Jakoba Raimunda. Po očetovi smrti leta 1804, je bil učenec pri slaščičarju Ludwigu Dehnu. Kot »numero« je med gledališkimi odmori ponujal slaščice svojega mojstra in se s tem prvič spoznal z gledališčem. Poklic slaščičarja je opustil, da bi postal igralec. Leta [[1808]] se je priključil potujočim komikom, ter se z njimi podal na turnejo po Dunaju.
Zaradi govorne napake so ga v Meindlingu zavrnili, v PressburguBratislavi pa je po premierni predstavi dobil odpoved. V letih med 1809 in 1814 je z različnimi igralskimi zasedbami nastopal po zahodni Madžarski.
Leta 1814 se je vrnil na Dunaj, kjer je v gledališču Josefstadt slavil prve uspehe. Umetniški prodor mu je uspel leta 1815 z gledališko igro ''Glasbeniki na visokem trgu (Die Musikanten am hohen Markt)'', delo kasnejšega tasta Josefa Aloisa Gleicha, pri dunajskem ljudskem gledališču. Uspeh je bil tako izjemen, da je Gleich do leta 1817 napisal še štiri nadaljevanja.
Od leta 1817 je bil Raimund član ansambla gledališča [[Leopoldstadt]], od 1828 do 1830 celo član direkcije. Raimund tu ni le igral, vendartemveč tudi vodil režijo.
Med letiletoma 1820 in 1822 je bil nesrečno poročen s subreto Aloisio Gleich. V času zakona je imel tudi razmerje z Antonio Wagner, s katero je živel do leta 1829. Raimundova ljubezenska razmerja in njegova predstava o popolni ljubezni so v enaki meri krojila njegova dela, kot tudi hipohondrijonagnjenost in zavzetost biti rojenk zausodi tragičnega junaka.
Od leta 1823 se je bolj posvečal pisanju. Kljub njegovem cilju, ouspeti uspehuz slikom tragičnimtragičnega junakomjunaka, je največje uspehe slavil s komičnimi liki. Vedno znova je trpel zza depresijo.
Leta 1830 se je Raimund preizkusil nav tragedijah ''Nesrečna krona ali Kralj brez kraljestva, Junak brez poguma, Lepota brez mladosti (Die unheilbringende Zauberkrone oder König ohne Reich, Held ohne Mut, Schönheit ohne Jugend)'', a pri občinstvu ni žel uspeha. Leta 1830 Raimund zapusti gledališče Leopoldstadt, saj tudi kritiki zanj niso imeli pohvalne besede. Vedno manj je nastopal in se leta [[1834]] popolnoma umaknil na svoje posestvo Pernitz (Raimundvilla). Zaradi ugriza psa, ki je bil po njegovem prepričanjumnenju steklega psastekel, se je v noči na 30. avgust leta [[1836]] ustrelil.
Umrl je 5. septembra leta 1836, je Raimund umrl spri 46-imiit letiletih v Pottensteinu. Pokopan je na pokopališču pri Gutensteinu.
| 