Phoenix (sonda): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rubinbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: fa:کاوشگر فینیکس
m dp/slog
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Phoenix}}
[[Slika:Pia09344.jpg|thumb|240px|Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa]]
 
'''''Phoenix''''' ([[slovenščina|slovensko]] ''[[feniks]]'') je [[robot]]sko [[vesoljsko plovilo]] na vesoljski odpravi na [[Mars]]u v okviru programa Mars Scout. Namen odprave je iskanje ustreznega okolja, ki bi lahko podpiralo [[mikroorganizmi|mikroorganizme]] [[zunajzemeljsko življenje|živeče na Marsu]] in raziskovanje zgodovine pojavljanja vode. Pri programu sodeluje več [[vesoljska agencija|vesoljskih agencij]] in raziskovalnih laboratorijev iz [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanade]], [[Finska|Finske]], [[Švica|Švice]], [[Danska|Danske]], [[Nemčija|Nemčije]] in [[Združeno Kraljestvo|Združenega Kraljestva]] pod vodstvom [[NASA|Nase]].<ref name="jpl82">{{cite web|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.cfm?release=2008-82|title=NASA's Phoenix Spacecraft Reports Good Health After Mars Landing|accessdate=2008-05-26|date=2008-05-25|publisher=Jet Propulsion Laboratory}}</ref>
 
Vrstica 8 ⟶ 9:
Primarni cilj odprave je zbiranje vzorcev površja in njihova [[geologija|geološka]] analiza, kar bo po načrtu ''Phoenix'' izvajal in pošiljal podatke 90 marsovskih dni (približno 92 zemeljskih). Raziskovalci pa upajo, da bo preživel tudi nastop zime in posnel nastanek polarnega ledu na območju. Zaradi hudega mraza je malo verjetno, da bo deloval vso zimo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.space.com/missionlaunches/070201_phoenix_update.html |title=Phoenix Lander Readied For Mars Exploration |accessdate=27.5.2008 |author=David L. |date=1.2.2007 |publisher=SPACE.com}}</ref>
 
== Zgodovina projekta ==
[[Slika:28936main rover-metric.jpg|thumb|Primerjava roverjev]]
[[Slika:Phoenix Mars Lander in testing PIA01885.jpg|thumb|Testiranje ''Phoenixa'' septembra 2006]]
[[Avgust]]a [[2003]] je [[NASA]] po dveletnem intenzivnem tekmovanju z drugimi raziskovalnimi inštituti izbrala projekt '''Phoenix''' Univerze v Arizoni, ki bi ga izstrelila leta 2007 kot prvega v seriji majhnih, nizko proračunskih izvidniških misijodprav v Nasinem raziskovanju [[Mars]]a. Izbran projekt je bil nagrajen s 325 mio $.
 
Peter H. Smith iz Lunar and Planetary Laboratory Univerze v Arizoni je bil kot glavni raziskovalec skupaj z 24 drugimi sodelavci izbran za vodenje misijeodprave. MisijaOdpravo jeso bila poimenovanapoimenovali po [[Feniks]]u, mitološkem bitju, ki se vedno znova in znova rodi iz pepela.
 
''Phoenix'' vsebuje veliko predhodno zgrajenih komponent. Pristajalni modul, ki je bil uporabljen, je rahlo spremenjen Mars Surveyor 2001 Lander (misijaodpravo je bilaso preklicanapreklicali leta 2000), obenem pa je še obilica drugih inštrumentov iz te in druge neuspešne misijeodprave (Mars Polar Lander). [[Lockheed Martin]] je obdržal praktično celoten pristajalni modul v hermetično zaprtem prostoru od leta [[2001]]. Phoenix je skupni projekt univerz, Nase in letalske industrije. Znanstveni inštrumenti in operacije so bili v pristojnosti Univerze iz Arizone. Nasin Jet Propulsion Laboratoy v Pasadeni je upravljal projekt in zagotavljal nadzor nad misijoodpravo.
 
Lockheed Martin Space Systems (Denver, Kolorado) je zgradil in testiral vesoljsko plovilo. Kanadska vesoljska agencija je priskrbela meteorološko postajo, vključno z inovativnim atmosferskim senzorjem na osnovi [[laser]]ja. Ostali sodelavci so še Malin Space Science Systems (Kalifornija), Max Planck Institute for Solar System Research (Nemčija), NASA Ames Research Center (Kalifornija), NASA Johnson Space Center (Teksas), Univerza De La Salle (Filipini), Optech Incorporated, SETI Institute, Univerza A&M v Teksasu, Tufts University, University of Colorado, Univerza v Kopenhagnu (Danska), University of Michigan, Univerza v Neuchâtlu (Švica), University of Texas v Dallasu, University of Washington, Washington University v St. Louisu in York University (Kanada). Znanstveniki iz Imperial Collegea v Londonu ter Bristol University so pripravili strojno opremo za misijoodpravo in so del ekipe za upravljanje z mikroskopom.
 
[[2. junij]]a [[2005]] so opravili analizo napredka projekta in predhodnega dizajna. NASA je pozitivno ocenila projekt in projekt se je nadaljeval. Osnovni namen analize je bil izogniti se prejšnjim fiaskom.
 
==Misija Odprava na Mars ==
 
MisijaOdprava ima dva cilja:
* Preučiti geološko zgodovino vode, ki je ključ do v skrivnost zavitih preteklih klimatskih sprememb;
* Iskati prostor, ki bi lahko potencialno gostil življenje. Ta bi lahko bil na meji led-zemlja.
 
Phoenix je opremljen s inštrumenti, ki so primerni za odkrivanje geološke in po možnosti biološke zgodovine Marsove Arktike. Phoenix je tudi prvi projekt, ki bo podal podatke s katerega koli pola in bo znatno prispeval k NASAini glavni strategiji raziskovanja Marsa:
'''Follow the water''' (''Sledi vodi'').
 
Projekt naj bi trajal 90 solov (marsovskih dni), kar je približno 92 Zemeljskih dni. Raziskovalci upajo, da bo pristajalni modul preživel prihod Marsovske zime, tako da bi lahko preučevali rast ledene kape v Phoenixovo raziskovalno območje. Pričakujejo, da bi se lahko tvorila plast do 0,75m debela ledena skorja ogljikovega dioksida. Četudi bi Phoenix preživel prihod zime, ni pričakovati, da bi preživel zimo zaradi prehudega mraza. MisijaOdprava poseduje fiksnonepomično raziskovalno postajo raje kot mobilno:
* Stroški so se zmanjšali zaradi uporabe predhodno izgrajenih aparatov in inštrumentov;
* Področje pristanka Phoenixa je relativno enakomerno in potovanje nima efektivne vrednosti;
Vrstica 35 ⟶ 37:
 
[[Slika:Phoenix mission horizon stitched high definition.jpg|thumb|Poligonalne razpoke na območju permafrosta v predvidoma pravilni barvi.]]
== Izstrelitev ==
 
Phoenix so izstrelili [[4. avgust]]a [[2007]] ob 5:26:34 EDT (0:26:34 po Greenwichu) na nosilni raketi Delta 7925 z rampe 17_A na [[Cape Canaveral]]. Izstrelitev je potekala po načrtu brez omembe vrednih anomalij. Mars Phoenix Lander je bil na zelo ugodni tirnici.
 
== Potek misijeodprave ==
[[Slika:Mars Phoenix lander close 125.74922W 68.21883N.png|thumb|left|Mesto pristanka]]
 
Prvi premik robotove roke je bil zakasnjen za en dan, saj na dne [[27. maj]]a [[2008]] ukazi z Zemlje niso bili posredovani z Mars Reconnaissance Orbiterja, ker se je [[ultra visoke frekvence|UHF]] radijski sistem za povezavo z Phoenixom začasno izklopil. Brez novih ukazov je Phoenix izvedel rezervne ukaze, poslane en dan pred tem. Po vklopu radio sistema [[28. maj]]a je Orbiter posredoval slike izvedenih ukazov na Zemljo.
 
Robotska roka je ključni del misijeodprave, saj je potrebna za pridobivanje vzorcev skozi ledene plasti severne polarne kape Marsa in njihovo dostavo instrumentom, ki jih bodo analizirali.
 
[[Mnogokotnik|Poligonalne]] razpoke tega območja so bile že predhodno opažene in so podobne vzorcem tal z območja permafrosta na Zemlji (polarni in višinski predeli Zemlje). Dotične razpoke se ustvarjajo s padcem temperature, ko se led krči in povzroča razpoke, ki se zapolnijo z zrahljano zemljo, ki pada vanje. Ko se temperatura poveča, ima led tendenco razširiti se na prejšnjo prostornino, kar pa mu ne uspe, zato se izboči.
 
Robotska roka se je prvič dotaknila tal [[31. maj]]a in pobrala vzorec prahu. Vzorci so potrdili, da se pod površjem nahaja led, kasnejše analize pa so proti pričakovanjem pokazale, da je prst razmeroma [[Baza (kemija)|bazična]] ([[pH]] med 8 in 9). To je dodaten faktor, ki bi lahko pripomogel k razvoju življenja, podobnega zemeljskemu, na Marsu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.reuters.com/article/scienceNews/idUSN2634952620080626 |title=Martian soil appears able to support life |accessdate=27.6.2008 |author=Serjeant J. |date=26.6.2008 |publisher=Reuters |language=v angleščini }}</ref> Druge pomembnejše ugotovitve misijeodprave so, da sta v podlagi prisotna [[kalcijev karbonat]] (sestavina [[apnenec|apnenca]]) in [[perklorat]], [[klor]]ov in [[kisik]]ov [[ion]], ki so ga sposobne [[metabolizem|metabolizirati]] nekatere [[bakterije]] na Zemlji. Sonda je zaznala tudi [[sneg]] in posnela več kot 25.000 fotografij.<ref name="konecmisijekonecodprave">{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7721032.stm |title=Probe ends historic Mars mission |accessdate=11.11.2008 |date=10.11.2008 |publisher=BBC News|language=v angleščini }}</ref>
 
== Zaključek ==
 
[[10. december|10. decembra]] [[2008]] je NASA sporočila, da so s sondo izgubili zvezo že drugega novembra in da najverjetneje ne deluje več. Domnevajo, da je sončna svetloba, ki prodira do območja pristanka na Marsovem polu pozimi, postala nezadostna za napajanje in ogrevanje sistemov na krovu, dodatno pa je njeno jakost zmanjšal nedavni peščeni vihar. MisijaOdprava, ki naj bi po pričakovanjih trajala tri mesece, se torej zaključuje po petih.<ref name="konecmisijekonecodprave"/>
 
<gallery widths="200px" heights="200px" perrow="3" style="clear:both; margin-left:auto; margin-right:auto;">
Vrstica 60 ⟶ 64:
{{Wide image|PIA10735 Phoenix B&W panorama.jpg|2000px|360º slika pristajalnega področja.}}
 
== Opombe in sklici ==
==Viri==
{{seznam referenc}}
{{Kategorija v Zbirki|Phoenix mission}}
 
{{refsez}}
== Viri ==
{{Kategorijakategorija v Zbirki|Phoenix mission}}
 
{{Raziskovanje Marsa}}